ALI JE KUNEC IN ZAJEC RES ISTO?

ALI JE KUNEC IN ZAJEC RES ISTO?

Mala kosmata kepa, z dolgimi ušeski, kratkim repkom, velikimi zobmi in močnimi zadnjimi nogami- to sta kunec in zajec, na prvi pogled sicer podobni, a v resnici dve popolnoma različni živalski vrsti. Domači kunec je čedalje bolj priljubljen kot hišni ljubljenček, vendar ga običajno poimenujemo kar zajec, zajček, vendar uporaba tega izraza za domačega kunca ni primerna. Med divjim zajcem in domačim kuncem je namreč kar veliko razlik, zato je prav, da te razlike poznamo in uporabljamo tudi pravilne nazive. Iz napačnega poimenovanja potem pogosto zasledimo tudi napačne izraze za njihova bivališča, kletke, kot so zajčniki itd.

Oboji spadajo v  isti red lagomorfov (Lagomorpha)   in isto družino leporidov (Leporidae) – zajci in kunci, vendar kot smo že napisali gre za popolnoma različni živalski vrsti. Kunci, ki jih imamo pogosto doma za hišne ljubljenčke izvirajo iz evropskega divjega kunca (lat. Oryctolagus cuniculus). Zajec pa je divja žival, niso udomačeni in jih tudi ni moč udomačiti. Pogosto se  kunca prišteva med glodavce, nekoč so sicer tudi spadali v red glodavcev (lat. Rodentia), vendar so z raziskavami ugotovili, da zaradi anatomskih značilnosti to ni res, zato so jih uvrstili v red lagomorfov, kamor spadajo tudi zajčki.

KAKŠNA JE RAZLIKA MED KUNCEM IN GLODAVCI?

Kot že povedano so kunci nekoč spadali v red glodavcev, potem pa so jih zaradi anatomskih značilnosti, ki jih razlikujejo od glodavcev uvrstili v red lagomorfov, kamor spadajo tudi divji zajci. Za glodavce je značilno, da imajo v zgornji čeljusti dva sekalca, med tem ko imajo domači kunci štiri sekalce. Za sprednjima sekalcema se namreč nahajata še dva manjša sekalca.

VELIKOST KUNCA IN ZAJCA

Kunec in zajec se med seboj kar precej razlikujeta že po velikosti. Kunci zrastejo nekje med 20 do 40 cm, odvisno od pasme, med tem ko je divji zajec večji in meri od 40 do 60 cm. Telesna teža kunca znaša med 0,5kg pa nekje do 5kg, zajci pa tehtajo približno 5kg. Razlikujeta se tudi po dolžini ušes, domači kunci imajo kratka ušesa, zajci pa kar precej dolga.

divji zajec

 

PARITEV, VELIKOST LEGLA IN MLADIČKI

Čeprav spadajo v isti red, pa dejstvo, da imata divji zajec in domači kunec različno število kromosomov, še dodatno potrjuje dejstvo, da so si zares različni in med njimi tako tudi ni mogoče parjenje.

Kunec in zajec se razlikujeta tudi pri velikosti legel in mladičkih. Domači kunec ima lahko na leto 6-7 legel s 4 do 6 mladički. Mladički so, ko se skotijo goli, slepi in gluhi, mama pa za njih zgradi pred skotitvijo gnezdo iz slame in dlake. Mladičke mama odstavi pri približno 3 tednih starosti. Zajci pa imajo na leto 3-4 legla z 1 do 6 mladičev. Mladički (mali zajčki) so po rojstvu v precejšnji meri prepuščeni sami sebi, mama zanj ne izdela gnezda, zato se skotijo že odlakani, vidijo in slišijo. Mama zajklja jih odstavi pri starosti približno 17 dni.

kunčji mladiči

 

 

DOMAČI KUNEC

DIVJI ZAJEC

RED

Lagomorfi (Lagomorpha)

Lagomorfi (Lagomorpha)

DRUŽINA

Zajci in kunci (Leporidae)

Zajci in kunci (Leporidae)

VELIKOST

20-40cm

40-60cm

TEŽA

0,5-5kg

5kg

ŠTEVILO KROMOSOMOV

44

48

NAČIN ŽIVLJENJA

V kolonijah

Živijo v parih ali so samotarji

ŽIVLJENJSKI PROSTOR

Kopljejo votline in rove pod zemljo

Živijo na odprtem prostoru, polja

ŽIVLJENJSKA DOBA

8-10 let (tudi več)

Običajno 5 let (živijo tudi 12-13 let)

ŠTEVILO LEGEL NA LETO

6-7

3-4

ŠTEVILO MLADIČEV NA LEGLO

4-6

1-6

ZNAČILNOSTI MLADIČEV OB ROJSTVU

Goli, slepi in gluhi

Odlakani, slišijo in vidijo

 

 NAČIN ŽIVLJENJA

Domači kunci so navajeni življenja v kolonijah, radi kopljejo rove, votline pod zemljo , med tem ko divji zajci živijo samotarsko življenje ali v parih na polju, odprtem prostoru. Kunci živijo 8-10 let, pogosti tudi več, med tem ko je življenjska doba divjih zajcev redko 5 let (čeprav lahko živijo tudi 12-13 let). 

kunci

 

PREHRANA KUNCEV in ZAJCEV

Osnovna prehrana kuncev in zajcev je vlakninasta krma- seno! Kunci in zajci imajo namreč posebni prebavni trakt, za katerega je pomembno, da je ves čas poln, torej, da ves čas jedo, grizejo in žvečijo. Seno je pomembno tudi za pravilno obrabo njihovega zobovja, saj jim zobje stalno rastejo in se z grizenjem in žvečenjem sena obrabljajo na pravilen način. Nepravilni ugriz je sicer pri kuncih lahko tudi prirojen, vendar je to precej bolj redko kot pridobljena malokluzija zaradi nepravilne prehrane. Kot dodatek lahko kuncu ponudimo travne pelete, vsekakor pa se je potrebno izogibati vsem vrst žit z visokim glikemičnim indeksom. Za priboljšek jim lahko ponudimo različne sušene rastline in zelišča (sušen regrat, travniška zelišča, sušen peteršilj, sušene koprive, sušene koreninice regrata…), zelo radi pa imajo tudi svež regrat, peteršilj, korenček, jabolko, ter vejice sadnega drevja (npr. veje od jablane). Izogibati se moramo vseh kapusnic (npr. zelje, cvetača, ohrovt…), saj povzročajo prebavne težave pri kuncih, lahko celo smrt.

prehrana kuncev

 

Deli prispevek
Starejši prispevki Novejši prispevki

Komentar

Pusti komenter