Sprevodni prelec huda nevarnost za naše pse in tudi za nas

Sprevodni prelec huda nevarnost za naše pse in tudi za nas

Topli spomladanski dnevi v naravi prebudijo tudi žuželke, hroščke, gosenice in podobne male živali. Nekatere izmed njih predstavljajo tudi resno grožnjo za naše kosmatince! Ena izmed teh je tudi pinijev oz. hrastov sprevodni prelec. Gre za strupene gosenice, ki so nevarne psom, zaradi strupenih dlačic pa moteče tudi za ljudi. Pajčevinasti zapredki v obliki belih kepic, ki jih lahko v spomladanskih mesecih opazimo na drevesih in spominjajo na sladkorno peno, predstavljajo gnezda za nevarne gosenice sprevodnega prelca. Kdor ima psa, se jih izogiba v širokem loku, saj je stik z njimi v določenih primerih lahko tudi smrten. Več pa v nadaljevanju.

 

KAJ SPLOH SO PINIJEVI IN HRASTOVI SPREVODNI PRELEC?

Gre za dve vrsti metuljev, katerih gosenice so drevesni škodljivci. Gosenici obeh vrst se prehranjujeta z listi oziroma iglicami. Gosenica pinijevega sprevodnega prelca napada predvsem bor in cedro, redko pa macesen, hrastov sprevodni prelec pa napada predvsem hrast, lahko pa tudi brezo, gaber, kostanj in bukev.  Gosenice se iz enega mesta hranjenja na drugega, po tleh premikajo v tipičnih sprevodih oziroma vlakcih, po katerih so dobili tudi svoje ime!

KJE NAJDEMO SPREVODNE PRELCE?

Hrastov sprevodni prelec je razširjen v hrastovih gozdovih po vsej Evropi. Gosenice so aktivne nekje od maja do sredine julija.

Pinijev sprevodni prelec pa se v Sloveniji pojavlja predvsem v borovih gozdovih na Primorskem, njegove gosenice pa so najbolj aktivne v marcu in aprilu. Gosenic je vedno več, zaradi čedalje toplejšega vremena pa lahko opazimo tudi njihovo bolj zgodnje pojavljanja.

Borov sprevodni prelec je navaden nočni metulj, ki se razmnožuje poleti, ko samice izležejo jajčeca na veje črnih borovcev, iz katerih se nato razvijejo ličinke. Ko se pojavi prvi mraz in postanejo noči hladnejše, se ličinke segrejejo ter hkrati zaščitijo tako, da si okrog sebe ustvarijo zapredek-gnezdo iz pajčevine, ki jo izločajo same.

Gnezdo je na začetku čisto majhno, kakor so majhne tudi ličinke, ko rastejo in postanejo gosenice, pa morajo sproti poskrbeti za večjega. Na borovcih lahko vidimo več gnezd: to še ne pomeni, da so vsa polna gosenic, vendar je najverjetneje katero od teh postalo pretesno zanje in so si ustvarile novega.

Celo zimo preživijo v gnezdu, dokler se ozračje nekoliko otopli in pokukajo na zrak, da bi si priskrbele hrano, to je slastne iglice iglavcev. Ko so gosenice dovolj odrasle namreč za vedno zapustijo gnezdo in se v sprevodu, kot je zanje značilno, po deblu spustijo na tla, kjer v zemlji poiščejo luknjice in se v njih zabubijo. V zemlji so do jeseni, ko iz bub zletijo metulji.

ZAKAJ SO GOSENICE SPREVODNEGA PRELCA NEVARNE ZA PSE?

Gosenice imajo svoje telo pokrito z drobnimi ožigalnimi dlačicami, ki vsebujejo dražeči toksični protein (thaumetopoein). Ob stiku s to snovjo se pri ljudeh in drugih sesalcih na koži ali sluznicah pojavi huda vnetna reakcija. Zaradi radovedne narave pridejo v njen stik najpogosteje psi. Do stika najpogosteje pride v času, ko se gosenice selijo z enega mesta hranjenja na drugega oz., ko gredo na mesto, kjer se potem zabubijo. Lahko pa v stik s strupenimi dlačicami pridemo tudi med tem, ko jih veter prenaša po zraku.

 

KATERI SIMPTOMI SE POJAVIJO PO STIKU Z GOSENICO?

V največji meri je pojav simptomov odvisen od dela telesa, ki je prišel v stik z dlačicami in obsežnosti stika. Pri psih lahko opazimo:

  • Oteženo in pohitreno dihanje
  • Pohitreno bitje srca
  • Otekanje jezika
  • Modrikasto obarvane sluznice
  • Slinjenje
  • Otekanje ustnic in obraza
  • Vnetje očesnih veznic
  • Bruhanje
  • Driska
  • Povečana telesna temperatura
  • Povečane podčeljustne bezgavke.

Stik s kožo: do tega stika najpogosteje pride pri ljudeh, pri psih pa zaradi poraščenosti z dlako zelo redko. Na koži nastanejo rdeči srbeči izpuščaji in otekline.

Zelo neprijeten in boleč je stik z očmi, navadno zaradi dlačic, ki jih prenaša veter. Dlačice povzročijo vnetje očesnih veznic in vek, ali celo poškodbo (ulceracijo) roženice. Brez zdravljenja v hujših primerih lahko pride do izgube vida.

POZOR!

Kadar pes gosenico prime v gobček, pride do stika z veliko količino strupenih dlačic, zato so simptomi zelo izraziti! Pride do hudega otekanja sluznice ustne votline, jezika in grla, močno slinjenje, oteženo dihanje ter oteženo požiranje, bolečina (pes se s taco drgne po gobčku). V nekaj dneh lahko pride do odmiranja tkiva na jeziku, zaradi česar lahko del jezika tudi odpade. Manjkajoči del jezika lahko povzroči kasneje težave pri hranjenju.

Kadar pes dlačice pogoltne, pride do vnetja želodčne in črevesne sluznice. Pri psu opazimo bruhanje in drisko, ter bolečine v trebuhu.

V najhujših primerih stik z gosenico lahko privede do hudih sistemskih alergijskih reakcij (anafilakse), ki na koncu vodijo v smrt, ali zadušitve zaradi močnega otekanja dihalnih poti.

 

KAJ NAREDITI, ČE PES PRIDE V STIK?

Kadar pride vaš pes v stik z nevarno gosenico vam svetujem, da prizadeto mesto čimprej in temeljiti sperete z vodo, prizadetega mesta pa pri tem ne drgnete! Ker so dlačice gosenic nevarne tudi za ljudi, pri tem obvezno uporabljajte rokavice. Nato čimprej poiščite pomoč veterinarja!

 

ZDRAVLJENJE

Zdravljenje je podporno in usmerjeno proti zaviranju alergijske reakcije. Pomembno je, da v vsakem primeru čimprej poiščete veterinarsko pomoč! Veterinar bo psu apliciral protivnetna in protibolečinska zdravila ter po potrebi uvedel tudi druga podporna zdravljenja (tekočinska terapija, zdravila za zaščito želodčne sluznice, intubacija v primeru težav z dihanjem …). Uspešnost zdravljenja je v veliki meri odvisna od hitrosti postavljene diagnoze in ukrepanja.


Klara Krek, dr.vet.med.

Zavarovanje psa
Nazaj na seznam
Ustna higiena psov | Zobni kamen, zadah in vn...

Registracija

Povzetek košarice
(0)
Košarica je prazna.
Dodajte izdelke
Nazaj na vrh 031420506