ŽIVAL MESECA-PAPIGE

ŽIVAL MESECA-PAPIGE

Papige- pernate živali, ki so vedno bolj in bolj priljubljene med hišnimi ljubljenčki tudi v Sloveniji. Čeprav se na prvi pogled zdi, da s papigami ni prav veliko dela in skrbi, to vsekakor ne drži. Te prikupne, živahne, pisane pernate živali v naš dom prinesejo veliko obveznosti in odgovornosti, zato papige vsekakor niso primeren hišni ljubljenček za vsakogar. Pred nakupom papige se moramo vprašati kakšen način življenja imamo, koliko časa imamo oz. koliko časa bomo lahko posvetili novem družinskem članu in zakaj si pravzaprav želimo papagaja? Za papagaje je namreč značilno tudi, da živijo izredno dolgo in so lahko z nami 20 do 30 let, nekatere pa lahko živijo celo 80 let in več.

 

NA KRATKO O PAPIGAH

Papige so red ptic (Aves), ki se latinsko imenuje Psittaciformes. Latinsko znanstveno ime  reda izhaja iz besede psittacus, ki pomeni papiga. V red papig uvrščamo dve družini:

  • Kakaduji ali latinsko Cacatuidae
  • In prave papige ali makai ( latinsko Psittacidae): loriji (latinsko Lariinae) in Psittacinae.

KAKADUJA

V red papig uvrščamo približno 368 različnih vrst. Primarno okolje vseh papig so tropska in subtropska območja, najdemo jih na Madagaskarju, Tihomorskih otokih, Avstraliji, Indoneziji, Novi Gvineji, Aziji, osrednji Ameriki, Južni Ameriki…

Papige so zaradi velikega števila vrst zelo različno velike, od 8cm pa vse do 100cm (npr. are). Imajo čokato telo, kratek vrat in krepke noge, kar jim daje močan videz. Imajo široka krila, ki so običajno koničasta, med tem ko se rep med vrstami zelo razlikuje tako po obliki, kot dolžini. Nekatere imajo kratek rep, ki je lahko zaobljen ali kvadratne oblike, druge imajo zelo dolg in koničast rep, kot npr. are. Papige se od ostalih vrst ptic razlikujejo tudi po strukturi in anatomiji stopala. Večina ptic ima 4 prste, od katerih so trije obrnjeni naprej in en nazaj. Papagaji pa imajo dva prsta obrnjena naprej in dva nazaj. Papige se od ostalih ptic ločijo tudi po dolžini zgornje kosti v stopalu (tarsometatarzus), ki je pri njih kratek in močan in ga imenujemo tudi tarzus in dolgi, ter močni prsti, ki papigam omogočajo, da dobro plezajo in so spretni pri prijemanju in manipuliranju  s predmeti. Stopalo je v celoti obdano z možno, trdno kožo, prekrito z majhnimi luskami.

PAPIGE-KLJUN

Največja značilnost papig pa je definitivno njihov močan ukrivljen kljun, ki na prvi pogled spominja na sokole ali sove, vendar sta za razliko od njih zgornja in spodnja čeljust pri papigah močnejši in bolj uniformne oblike. Papige svoj kljun uporabljajo za hranjenje, luščenje semen, čiščenje in tudi za pomoč pri plezanju. V ustni votlini imajo kratek, debel in mesnat jezik, ki ga uporabljajo za manipuliranje in zadrževanje hrane, pomembno vlogo pa ima tudi pri govoru, pri papigah, ki imajo to sposobnost. Za papige je značilno tudi mehko območje okrog nosnic, ki ga imenujemo cere, gre za območje, ki ga obdaja mehka koža, ki je lahko gola ali pokrita z majhnimi in mehkimi peresi. Za odrasle skobčevke je značilno, da je to področje pri samcih modre, pri samičkah pa rumene barve.

SKOBČEVKE SAMEC IN SAMICA

Telo papagajev pokriva perje, ki je trdne strukture in običajno bleščeče barve. Veliko vrst papig je živo zelene barve z rdečimi, rumenimi, modrimi, oranžnimi ali belimi področji. Barve perja so pri spolih zelo podobne, z eno izjemo- papigo vrste Eklektus (Eclectus roratus). Za eklektuse je značilno, da sta samec in samica popolnoma različne barve, zato so dolgo časa mislili, da gre dejansko za dve vrsti ptic, dokler niso ugotovili, da gre za eno vrsto in različna spola. Za samico je značilna glava škrlatno rdeče barve in nekoliko temnejša krila in hrbet, trebuh je vijoličen ali moder in črn kljun. Za samce pa je značilno telo zelene barve, pod krili pa imajo peresa v rdeči, vijolični in modri barvi, ter rumen kljun. Greben na glavi je značilen predvsem za papagaje iz družine kakadujev.

EKLEKTUSA SAMEC IN SAMICA

Kožnih žlez pri papigah skorajda ni, z izjemo zelo pomembne oljne žleze, ki jo imenujemo tudi uropigealna žleza in se nahaja na bazi repa, na njegovi zgornji strani. Ta žleza proizvaja oljnat izloček, ki si ga ptice s kljunom nanašajo na svoje perje in ga tako ščitijo pred umazanijo, ter z njim naredijo perje odporno na vodo. Nekatere papige te žleze nimajo (npr. amazonke).

 

MALE PAPIGE

Najpogostejše male papige so kanarčki, skobčevke, nimfe, mali aleksander, črnoglavi pionites, zeleni kongo, biserna konura, brkati papagaj, katarinke, kozice, modra rozela, sončna papiga

NIMFA MALA PAPIGA

 

VELIKE PAPIGE

Roza kakadu, rumenočopasti kakadu, Afriška siva papiga, modročele amazonke, zelenokrile are, eklektus, avstralska kraljeva papiga,

 

GOVOREČE PAPIGE

Med papigami najdemo tudi nekaj vrst za katere je značilno, da lahko postanejo odlični govorci. Nekatere se lahko naučijo nekaj deset besed, med tem ko druge lahko govorijo cele stavke. Čeprav imamo doma vrsto papige, ki lahko govori, je razvoj njenega govora odvisen od številnih dejavnikov, kot so starost in spol papige, fizično počutje, individualni značaj, talent in okolje v katerem papiga živi (ali živi v okolju, kjer ljudje veliko govorijo) in seveda čas, ki ga ji posvetimo. Najbolj znane govoreče papige pa so definitivno naslednje vrste:

  • AFRIŠKA SIVA PAPIGA ali SIVI ŽAKO: je velika papiga, ki živi v Afriki in je znana kot najbolj zgovorna in učljiva vrsta papige, ki tudi najboljše kopira človeški govor. Je papiga, ki se lahko nauči več sto različnih besed in izrazov, ki se jih nauči tudi izgovoriti z različnimi intonacijami. Zna govoriti tudi v stavkih, ter oponašati različne zvoke iz okolja (npr. kihanje, kašljanje, smeh, oponašanje drugih živali, zvonjenje telefona, zvoke delujočih gospodinjskih aparatov itd.).

SIVA AFRIŠKA PAPIGA- SIVI JAKO

  • AMAZONKA: velika zelena papiga, ki prihaja iz Amerike je prav tako glasna kot siva afriška papiga in je tudi precej družabna. So nekoliko manj inteligentne v primerjavi s sivo papigo in precej radovedne, energične in navezane na svojega lastnika. Ker je družabna in precej aktivna, ji moramo nameniti dovolj naše pozornosti, se z njo pogovarjati, igrati. Učenje govora je zagotovo ena od čudovitih iger, ki jih amazonka obožuje, saj zelo rada vzpostavlja stike. Zlahka si zapomnijo veliko število besed, se naučijo pesmi.

AMAZONKA

  • KAKADU: obstaja več kot 20 različnih vrst kakadujev in niso vsi enako dobro talentirani za govor. Kot najboljša govorca med kakaduji sta znana beli kakadu in rumeno čopasti kakadu. Kakaduji si lahko zapomnijo nekaj deset besed, zelo znani pa so predvsem po svojih akrobacijah. Se zelo povežejo s svojim lastnikom in so lahko zelo glasni, če ne dobijo dovolj pozornosti. Kadar so nezadovoljni nam to jasno sporočijo z glasnimi hudimi kriki, ki so lahko zelo moteči. So zelo šarmantne in naklonjene papige, ki pa so tudi zelo občutljive in maščevalne in lahko s svojim ostrim in močnim kljunom močno ugriznejo.
  • EKLEKTUS: je zelo plemenita papiga, ki izvira iz Avstralije. Je precej umirjen, prijazen papagaj, ki je izredno inteligenten. Je dokaj enostavna papiga za učenje besed, pesmi in celo nekaterih trikov. Kadar se tej papigi ne zdi kaj uredu, se česa boji lahko ostro in glasno kriči.
  • ZELENI KONGO: je eden najlepših afriških papagajev, ima svetlo zeleno perje s črnimi robovi. Je zelo crkljiva papiga in je zato zelo primerna za družine z otroki. Naučimo jih lahko različnih trikov, so pa tudi zelo dobri govorci.
  • NIMFA: je majhna elegantna avstralska papiga, ki je verjetno najboljša izbira za začetnika, ki sanja o govorečem ljubljenčku. Je majhna, precej nezahtevna in je v celoti sposobna posnemati človeški govor. Če živi z lastnikom, ki se veliko ukvarja z njo in pogovarja se lahko zlahka nauči 100-150 različnih besed, pa tudi preproste melodije. Še predvsem za samce je značilno, da zelo dobro pojejo in lahko posnemajo tudi petje zunanjih ptic. Je zelo družabna ptica, zato je zelo priporočljivo, da ji kupimo družbo.
  • SKOBČEVKA: majhna in zagotovo ena najbolj priljubljenih papig, ki izvira iz Avstralije. V naravi najdemo skobčevke samo v zelenih barvah, med tem ko v domačih rejah obstaja veliko različnih barvnih odtenkih. V ujetništvu so skobčevke zelo komunikativne, družabne, vesele in energične papige. Za učenje govora so bolj dovzetni samci. Naučene besede in besedne zveze ponavljajo povsem jasno, v nežnem in prijetnem glasu. Skobčevko boste hitreje naučili govoriti v kolikor bo sama, kot pa v družbi več skobčevk.

SKOBČEVKE- BARVNE RAZLIČICE

 

ZAKAJ PAPIGE GOVORIJO?

Vemo, da so papige izredno družabne in komunikativne živali, katere oglašanje uporabljajo za komunikacijo z ostalimi pticami iz svoje jate. Z različnimi zvoki in glasovi se sporazumevajo z ostalimi pticami in z njimi ustvarijo trdne medsebojne vezi. Za papige je značilno, da oponašajo zvoke iz svojega okolja in tako kot ponavljajo glasove za drugimi pticami v naravi, v našem domu oponašajo človeško govorico. Papagaji so izredno družabni in za razvoj govora nujno potrebujejo prisotnost svojega lastnika, saj je zanje zelo pomembna tudi vizualna spodbuda. Težje se naučijo besed, v kolikor jih predvajamo preko elektronskih naprav, če že, to ne počnemo več kot pol ure na dan, saj se hitro pričnejo dolgočasiti.

 GOVOREČA PAPIGA

KATERE BESEDE SE PAPIGE LAHKO NAUČIJO NAJHITREJE?

Naša papiga se bo najhitreje naučila besed, ki jih sliši najbolj pogosto in, ki jih izrekamo na glas, poudarjeno, saj te besede pritegnejo njihovo pozornost. Besede, ki jih želimo, da se jih papiga nauči izgovarjamo razločno, glasno, s poudarkom in navdušenjem. Zato je jasno, da se ptice pogosto najprej naučijo kletvic, saj jih običajno izrečemo s spremenjenim in razburjenim glasom. Pri učenju govora naj bi bile bolj uspešne ženske in otroci, saj imajo višje glasove, kot moški in zato papige bolj pritegnejo.

 

KAKO ZAČNEMO Z UČENJEM  GOVORA?

Preden začnemo papigo učiti govora je zelo pomembno, da smo z njo v dobrem odnosu, saj nam mora zaupati in biti ob nas sproščena. Zelo pomembno je, da si zanjo vzamemo čas in se z njo veliko pogovarjamo.

Čas učenja govora vedno prilagajajmo glede na razpoloženje papige, to počnimo takrat, ko jo interakcija z nami zanima in je dovolj motivirana. Učenje papigi vedno predstavimo na način, da izgleda kot igra, saj je znano, da prisilnih lekcij učenja papagaji ne marajo. Lekcije učenja naj bodo kratke, dolge približno 15 do 20 minut, saj se papige pričnejo hitro dolgočasiti. Najbolj primeren čas za učenje je zjutraj ali zvečer, med učenjem naj ne bo drugih motečih dejavnikov (ugasnemo TV in druge gospodinjske aparate, najboljše da smo v prostoru sami…), papiga naj bo na naši dlani ali n vrhu svoje kletke. Zelo pomembno je, da imamo ves čas učenja njihovo pozornost, saj v nasprotnem primeru, papiga od našega učenja ne bo ničesar odnesla. Učenje vedno začnemo s kratkimi in lahkimi besedami, ki jih izrečemo na papigam privlačen način (poudarjeno, zanimiv ton, naglas, ritem). Ves čas bodimo mirni in potrpežljivi, zavedati se moramo, da lahko učenje govorjenja traja zelo dolgo. Zelo pomembno je, da papigo med učenjem pohvalimo, nagradimo z igračko ali priboljškom, z očesnim stikom ali dotikom. Papiga bo sprva le žvižgala v intonaciji besed ali mrmrala, takrat jo pohvalimo in nagradimo in še enkrat izrečemo besedo katero mislimo, da želi izgovoriti.

Zelo hitro se običajno papige naučijo besed, ki so v povezavi z nami, saj imajo rade našo družbo. Tako jih lahko naučimo npr. ko pridemo v prostor dober dan ali živijo in ko prostor zapustimo adijo, pa tudi preden odidejo spat in jih pokrijemo, jim zaželimo lahko noč. Papige so namreč zelo inteligentne in lahko besede povezujejo z našimi dejanji.

Papagaji imajo sicer zelo dober spomin, vendar se lahko zgodi, da bodo pozabili že naučeno besedo, v kolikor je zelo dolgo časa ne bodo slišali.

 

PRAVILNA PREHRANA PAPIG

Tako, kot drugi hišni ljubljenčki, tudi papige za pravilno rast in razvoj, ter zdravje potrebujejo kvalitetno in raznoliko prehrano, ki je bogata z minerali in vitamini. Papige se v naravi običajno prehranjujejo s sadjem, semeni, oreščki, drugimi plodovi, zelenim rastlinjem, koreninicami, cvetovi, ličinkami, lubjem itd. Pomembno je, da tudi v ujetništvu poskrbimo za raznoliko prehrano, ki za razliko hrane v naravi ni tako energetsko bogata, saj v ujetništvu ne potrebujejo toliko energije kot v naravi, saj so veliko manj aktivne. Približno 30% obroka naj bi predstavljala semena, vse ostalo pa sadje, zelenjava…

PREHRANA PAPIG

Oreščki: v prehrani papig naj bodo oreščki le kot priboljšek, saj vsebujejo preveč maščob in olj, zaradi katerih lahko papige postanejo predebele in zbolijo za jetrnimi boleznimi. Od oreščkov jim lahko ponudimo arašide, orehe, indijske oreščke in lešnike.

Zelenjava je zelo pomemben del prehrane papig. Je zelo zdrava in jo lahko ponudimo svežo ali skuhano. Pomembno je, da jo preden jo postrežemo vedno operemo in narežemo na primerno velike kose. Papigam lahko ponudimo korenje, cvetačo, koruzo, papriko, rukolo, peso, kalčke, kumaro, blitvo, bučke, radič, por, paradižnik, ohrovt.

Nujen del prehrane papig je tudi sadje, je zelo zdravo in vsebuje več vode kot zelenjava. Na jedilniku naj bo vsaj 1x dnevno. Ponudimo lahko banano, kivi, grozdje, fige, mandarine, breskve, pomaranče, melono, rozine, borovnice, ribez, robide, brusnice, češnje brez pečk, marelice brez pečk, jabolko brez pešk.

Mlečni izdelki so odličen vir kalcija, zato jih je pomembno v majhnih količinah vključiti v prehrano papig. Ponudimo lahko jogurt, sir in skuto. Pticam lahko ponudimo tudi jajce.

 

STRUPENA ŽIVILA ZA PAPIGE

Zelo previdni pa bodimo pri naslednjih živilih, saj so za papige strupeni in lahko povzročijo pri zaužitju tudi smrt:

  • Avokado
  • Kofein
  • Čokolada
  • Alkohol

 

PRIMERNO BIVALNO OKOLJE PAPIG

Papige v ujetništvu živijo v kletkah. Najpomembnejše je, da izberemo pravilno kletko za našo papigo, glede na njeno velikost in potrebe. Tako ločimo kletke za manjše papige, kletke za srednje papige in kletke za velike papige. Več prostora kot bo imela papiga v kletki bolj zadovoljna in srečna bo. Pomembni elementi, ki ne smejo manjkati v nobeni kletki za papige so: palice (na njih ptice sedijo, počivajo, se negujejo, hranijo…), ki so lahko plastične, peščene, mineralne, pomemben del so tudi ustrezni napajalniki in krmilniki, kopalnica za papige, različne igračke za zaposlitev, pesek na dnu kletke. Zelo pomembno je kam kletko namestimo, le ta ne sme biti na prepihu in na ustrezni temperaturi.

PAPIGE

 

NAKUP PAPIGE

Preden se odločimo za nakup papige razmislimo kakšen način življenja imamo, ali imamo dovolj časa za novega družinskega člana, smo pripravljeni, da bo z nami 10, 20, 30 let ali celo več, ter ali lahko izbrani vrsti ponudimo optimalne pogoje za njeno bivanje. Ko smo popolnoma prepričani, da je papiga ustrezen hišni ljubljenček za nas, je naslednje vprašanje katera vrsta, namreč obstaja veliko vrst papig, od majhnih in nezahtevnih do velikih in zelo zahtevnih papagajev. Odvisno je kaj si dejansko želimo od papige (npr. želimo si papigo, ki jo lahko naučimo govoriti). Pred nakupom papige vam svetujem, da poiščete rejca te vrste papige, ga obiščimo in se z njim pogovorimo glede oskrbe, prehrane in ostalih stvari. Rejec je tisti, ki bo ocenil tudi ali je izbrana vrsta papige primerna za vas, ter nas napotil k nakupu potrebne opreme in hrane za njen pravilen razvoj in rast ter zadovoljno življenje. Kot sem že napisala vam priporočam, da se za nakup papige vedno odločite pri rejcu! V Sloveniji imamo namreč kar nekaj odličnih rejcev papagajev.

Deli prispevek
Starejši prispevki Novejši prispevki

Komentar

Pusti komenter