Sneg, prideš pomladi?

Sneg, prideš pomladi?
Po včerajšnjem neurju je iz okoliških hribov razpihalo še tisto malo snega, kar ga je zapadlo v preteklih tednih. Moje domače sem slišal reči, da ne pomnijo, kdaj bi bilo nazadnje tako malo snega. Jaz tudi ne. V mojem pestrem pasjem življenju sem se naučil, da je sneg nekaj najboljšega kar obstaja. Na televiziji sem že nekaj časa nazaj (takrat, ko je dejansko pozimi še padal sneg!) videl hecnega gospoda, ki je rekel ravno obratno - da ne mara snega, ker je kaos na cesti. Ne vem, na cesti mimo moje hiše ni nikakršnega kaosa, zato pojma nimam, o čem govori. 
Naj vam povem, zakaj imam sneg tako rad...
Prvič zato, ker je sneg zelo enostavno sredstvo umivanja. Nasploh nisem tak tip, da bi zelo detajlno skrbel za svojo higieno. Preden se name vsuje val kritik, naj povem, da se vsako jutro pridno umijem, pa vendarle ostajajo predeli mojega telesa, ki jih enostavno s svojim jezikom ne dosežem. Zato sem hvaležen, ko najdem vsaj malo snega na kupu. Všeč mi je namreč občutek, da se umijem, ko meni paše in ne, ko me v to prisilijo moji domači.
Dovolj je čisto majhna zaplata snega in srečno se valjam v njem. Umijem se povsod - najbolj seveda po hrbtu. Za glavo poskrbim tako, da jo potisnem kar se da globoko v sneg. Všeč mi je vonj snega, tako naraven je.
Drugič zato, ker me sneg malo ohladi. Pozimi namreč puščam svojo grivo malo daljšo. Saj veste, da se ne prehladim. In tako mi je kdaj pa kdaj tudi vroče. Na snegu se hladim tako, da z nogami stopim v (po možnosti) cel sneg, trebušček pa želim povsem imeti v tej 'naravni hladilni skrinji'. Deset sekund in že mi ni več vroče.
Tretjič: Obožujem kepanje. To je igrica, ki se jo igram z mojimi domačimi. Ko zapade dovolj snega, moji domači s svojimi rokami iz snega oblikujejo kroglice, velike kot teniške žogice. Potem jih vržejo v zrak in moj cilj je z gobčkom ujeti čim več kroglic snega. Pri tej igri zelo uživam, ker sem kot mali žabec, veliko skačem.
Mi pa ena stvar ni povsem jasna. Ko mi moji domači pokažejo oblikovano kepo v svojih rokah, jo jasno vidim. Če pa je po metu v zrak slučajno ne uspem uloviti, za vedno izgine. Čarovnija. Kepa izgine. Naučil sem se, da kepa izgine, teniška žogica pa, če je ne ulovim, ostane. In ravno zato je kepanje zabavno. Cilj kepanja je torej rešiti kepo pred izginotjem.
In zadnji razlog, zakaj obožujem sneg, je: SANKANJE! Z mojimi domačimi se na sankanje odpravim v okoliške planine. Poleg tega, da zares uživam v naravi in družbi mojih domačih, je sankanje zame več kot sprehod in hoja v hrib. Pri tej dejavnosti sem namreč zelo koristen - vprežen sem namreč v sani in nato jih vlečem do vrha, do koče. Pri tem se počutim kot pomočnik Božička, jelenček. Slišal sem že, da nekje daleč stran od mojega doma, tudi ostale pasje prijateljčke tako postavijo v vrsto in jih vprežijo v sani. Ha, mislim, da bi mene morali sprejeti v ekipo za pasjo olimpijado, disciplina: vprega. Nisem ravno hiter, sem pa zelo vztrajen!
Ko privlečem sanke do koče, me moji vedno pohvalijo in jaz jih, medtem ko oni pijejo čaj, pridno čakam.
In nato sledi zabaven del: spust v dolino. Ko sem bil še mlajši, so me punce, ki sedijo na zadnjem delu sani, vzele v naročje. Fantje so po navadi spredaj, ker znajo dobro zavijati. Takrat mi, se spomnim, ni odgovarjalo, da sem bil stisnjen, kot salama v sendviču med dvema članoma družine. Zato sem spredaj sedečemu fantu skočil na rame in opazoval, kako hitro drvimo. Levi zavoj - nagnil sem se v levo. Desni zavoj - v desno. Hitro sem osvojil to sankarijo.
Sedaj pa, ko sem že velik, raje vidim, da se moji domači kar sami tiščijo na tistih majhnih sankah. Jaz raje tečem poleg.
In tako smo dogovorjeni, da tekmujemo, kdo bo prej v dolini. Moji domači na sankah vedno goljufajo. Kako to vem? Ker uporabljajo prepovedane substance - smeh!
Da bi jih malo upočasnil, glasno lajam in hitim v dolino.
In najbolj hecno od vsega je, da me gledalci ob progi (to so tisti ljudje, ki šele hodijo proti koči), glasno spodbujajo in se mi smejijo. Vsi navijajo zame. 
Zima je že dolgo tu, snega pa nikjer. Tako zelo si ga želim, da sem ga sanjal... Danes na sprehodu sem videl poln breg trobentic. Mogoče sneg letos pride spomladi. Stiskam svoje kepice, da bo res prišel.
Moje dogododivščine lahko spremljaš tudi na Instagramu:@dogodivscine_malega_ozzyja
Deli prispevek
Starejši prispevki

Komentar

Pusti komenter