Aljaški malamut

Aljaški malamut

Aljaški malamut je izredno močan, izredno delaven pes, ki je tudi ljubeč, zvest, igriv in dostojanstven.

Splošne lastnosti:

Vrsta: 5. FCI skupina – špici in pratipski psi

Velikost: velik

Barva: siva, črna, bela, sivo-črna z belimi lisami

Višina: samice okrog 59 cm, samci okrog 64 cm

Teža: 34–39 Kg

Temperament: ljubeč, zvest, igriv

Pričakovana življenjska doba: 12–15 let

Dlaka: srednje dolga

Zahtevnost nege: srednja

Primeren bivalni prostor: hiša z velikim vrtom, v stanovanju z veliko aktivnosti zunaj

Zahtevana aktivnost: redna zahtevna dnevna aktivnost na prostem

Velikost legla: 5–6 mladičkov

 

Druge lastnosti po lestvici od 1 (najmanj) do 5 (največ):

Primernost za prvega psa: 1

Velikost: 4

Primeren za življenje v stanovanju: 1

Stopnja energije: 5

Stopnja izpadanja dlak: 5

Zahtevnost nege: 3

Lahko ostane cel dan sam: 1

Dojemljivost za učenje: 4

Inteligenca: 4

Igrivost: 5

Naklonjenost do otrok: 3

Prijaznost do mačk: 2

Nagnjenost k pobegu: 5

Nagnjenost k grizenju: 5

Nagnjenost k lajanju: 5

Zdravje: 4

Nabiranje teže: 3

Priljubljenost pasme: 58. mesto od 204 pasem, ki jih priznava AKC

 

Aljaški malamut – zgodovina

Aljaški malamut je ena najstarejših pasem psov s sanmi na Arktiki. Domnevajo, da so potomci udomačenih volčjih psov, ki so spremljali paleolitske lovce, ki so pred približno 4000 leti prečkali kopenske mostove Beringove ožine in se preselili v Severno Ameriko.

Ime pasme izhaja iz imena Mahlemiutov, inuitskega ljudstva, ki je živelo v Kotzebue Soundu na severozahodu Aljaske. Pes, ki so ga razvili Mahlemiuti, je bil predvsem sankaški pes, ustvarjen za delo v čredah, ki so z majhno hitrostjo prevažale težke tovore na dolge razdalje. Vendar so jih uporabljali tudi za prenašanje nahrbtnikov poleti, iskanje dihalnih lukenj za tjulnje v ledu in odvračanje pozornosti medvedov na lovu. Druge pasme arktičnih psov, kot je sibirski haski, vlečejo lažje tovore na saneh z večjo hitrostjo. Huskiji so dirkači, malamuti pa tovornjakarji.

Prepoznavnost pasme

Inuitska kultura se razteza od obal Aljaske do obal Grenlandije. Zaradi te razdalje so se v pasmi malamutov razvili različni sevi. AKC je leta 1935 priznala prvotni sev Kotzebue. Po drugi svetovni vojni je število psov te pasme strmo upadlo, tako da je bilo registriranih le malo psov. AKC je v poznih štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja odprl rodovniško knjigo in vanjo vključil tudi seva M'Loot in Hinman. Danes je genski fond malamuta sestavljen iz vseh treh teh sevov, pri čemer je bil Ch. Toro of Bras Coupe prvi pes, ki jih je združil.

Trenutno pasma aljaški malamut po priljubljenosti zaseda 58. mesto od 204 pasem, ki jih priznava AKC.

aljaški malamut

Videz

Vse, kar je značilno za malamuta, kaže na to, da izvira iz arktičnih sanskih psov: Njihove težke kosti, globok prsni koš, močna ramena in gost, vremensko odporen kožuh kar kričijo, kako trdo je včasih delal za preživetje. Toda njihove rjave oči v obliki mandljev imajo prijazen lesk, kar kaže na to, da se aljaški malamut po končanem delovnem dnevu rad stisne k svojim ljudem. Obdarjeni z gosto dvojno dlako, aljaški malamuti lahko živijo na prostem v zelo hladnem podnebju.

Karakter in temperament

Aljaški malamuti vas bodo prepričali s svojim igrivim in družabnim vedenjem. Vsakogar pozdravijo kot prijatelja – tudi neznance in prve goste, zato niso dobri čuvaji, vendar so izredno zvesti svoji družini in prijateljem. Malamuti so čredne živali in radi preživljajo čas s svojo človeško čredo ter vztrajajo, da jih družina vključi v vse dejavnosti, ki se jih lotijo. Ne lajajo veliko.

Ujemanje z otroki in drugimi vrstami živali

Aljaški malamuti so potrpežljivi z otroki in obožujejo njihovo pozornost, vendar lahko hitro rastoči in energični mladiči aljaškega malamuta zlahka premagajo majhnega otroka, mlajšega od pet let. V svoji razposajenosti lahko otroka kdaj nehote prevrnejo. Otroke vedno naučite, kako naj se približujejo in dotikajo psov, ter vedno nadzorujte stike med psi in majhnimi otroki, da preprečite ugriz ali vlečenje za uho ali rep. Otroka naučite, naj se nikoli ne približuje nobenemu psu, ko ta spi ali je, ali naj mu poskuša odvzeti hrano. Noben pes ne sme biti nikoli prepuščen otroku brez nadzora.

Ob zgodnji socializaciji in šolanju bi se moral aljaški malamut dobro razumeti z drugimi psi. Lahko preganja majhne živali, kot so mačke, razen če je bil vzgojen skupaj z njimi in naučen, da tega ne počne. Bistveno je, da ga ustrezno seznanite z drugimi živalmi v gospodinjstvu in nadzorujete njihove medsebojne odnose. Zunanje mačke in druge majhne živali bodo zanje poštena igra.

Hranjenje

Aljaški malamut se dobro počuti z visokokakovostno pasjo hrano, bodisi komercialno proizvedeno bodisi doma pripravljeno pod nadzorom in z odobritvijo veterinarja. Vsaka prehrana mora biti primerna starosti psa (mladič, odrasel pes ali starejši pes).

Nekateri psi so nagnjeni k prekomerni telesni teži, zato pazite na porabo kalorij in raven telesne teže svojega psa. Priboljški so lahko pomemben pripomoček pri šolanju, vendar lahko njihovo preveliko število povzroči debelost. Preberite, katera človeška hrana je varna za pse in katera ne. Če imate kakršne koli pomisleke glede telesne teže ali prehrane svojega psa, se posvetujte z veterinarjem. Vedno mora biti na voljo čista in sveža voda.

Zdravje

Odgovorni vzreditelj bo pri čistokrvni pasmi aljaški malamut preveril zdravstvene bolezni, kot so displazija kolka (okvara kolčnega sklepa, ki je najpogostejša bolezen skeleta pri psih), displazija komolca, trombopatija, hondrodisplazija ("pritlikavost"), hipotiroza, dedna polinevropatija, von Willebrandova bolezen in dnevna slepota.

Kot pri vseh pasmah je treba tudi pri aljaškem malamutu redno pregledovati ušesa, da se odstranijo tujki in prepreči kopičenje voska, ter mu redno čistiti zobe.

Nega

Gosta, vodoodporna dvojna dlaka aljaškega malamuta je čudovito prilagojena surovemu arktičnemu življenju, vendar jo je treba nenehno vzdrževati. Malamuta je treba vsak dan krtačiti s ščetko in kovinskim glavnikom, pri tem pa preverjati, ali se na njem ne pojavljajo preproge, v katerih se lahko zadržujejo glivice, in vroča mesta, ki se lahko okužijo. Dvakrat na leto, v sezoni ličkanja, mu je treba dodati še grablje za podkožno dlako. Razstavne malamute pogosto kopamo tedensko, vendar lahko hišni malamuti med kopanjem preživijo od šest do osem tednov.  Če je dlaka suha, lahko v zmernih količinah uporabite balzam. Kot pri vseh pasmah je treba malamutu redno striči nohte.

Ti psi potrebujejo ustrezno zavetje in ograjeno ogrado, po možnosti s streho. Ker imajo malamuti izredno veliko čredni nagon, so najsrečnejši, če bivajo s svojo čredo v hiši. Dobro se znajdejo v hiši, saj ohranjajo svoj kožuh čist in jih je enostavno naučiti na hišo.

Potrebna količina gibanja

Aljaški malamut ni bil vzrejen za dirke, ampak za delo. Malamut je močan, atletski pes z izjemno vzdržljivostjo, namenjen prenašanju težkih bremen, zato potrebuje vsakodnevno vadbo. Zadostuje že pohajkovanje na dobro ograjenem dvorišču ali v drugem ograjenem prostoru, vendar malamuti uživajo tudi v pohodništvu, teku in plavanju s svojimi lastniki.

Če ima lastnik dovolj časa in zanimanja, se malamuti pogosto udeležujejo preizkušenj agilityja in poslušnosti, tekmovanj v vlečenju uteži, pohodov z nahrbtnikom (da, za svojega psa lahko kupite nahrbtnik), rekreativnega ali tekmovalnega sankanja in snežne discipline (vleka osebe, ki je na smučeh).

malamut

Vzgoja

Socializacija in urjenje poslušnosti sta potrebna, da aljaški malamut ne postane vsiljiv do otrok in drugih hišnih ljubljenčkov ali dominanten do odraslih, ki jih ne spoštuje. Malamuti so zelo inteligentni, vendar tudi neodvisni in trmasti, pogosto do te mere, da so trmasti. Čeprav lahko s poštenostjo in potrpežljivostjo ustvarite predanega in zanesljivega spremljevalca, pa malamutov ni mogoče naučiti nekaterih vedenj, na primer kopanja, zato se mora ograja na dvorišču nadaljevati v zemljo. Malamuti tudi niso posebej primerni za pse čuvaje, saj so običajno prijazni do vseh, ki jih srečajo.

Mladički ter cena in nakup

Stroški posvojitve aljaškega malamuta znašajo približno do 300 €, s čimer se krijejo tudi stroški oskrbe psa pred posvojitvijo. V nasprotju s tem pa je lahko nakup aljaških malamutov pri vzrediteljih pregrešno drag. Odvisno od njihove vzreje stane kar od 600 do 1500 €.

Aljaški malamuti so znani po tem, da se jim kopičijo kilogrami, zato naj bo prehrana mladičkov in odraslih sestavljena iz biološko ustreznih beljakovin, zdravih maščob, mletih kosti in zelenjave, ki vsebuje pomembne vitamine in minerale, za optimalno zdravje in zmogljivost.

Deli prispevek
Starejši prispevki Novejši prispevki