Aljaški malamut

Aljaški malamut

Aljaški malamut je izredno močan, izredno delaven pes, ki je tudi ljubeč, zvest, igriv in dostojanstven.

Splošne lastnosti:

Vrsta: 5. FCI skupina – špici in pratipski psi

Velikost: velik

Barva: siva, črna, bela, sivo-črna z belimi lisami

Višina: samice okrog 59 cm, samci okrog 64 cm

Teža: 34–39 Kg

Temperament: ljubeč, zvest, igriv

Pričakovana življenjska doba: 12–15 let

Dlaka: srednje dolga

Zahtevnost nege: srednja

Primeren bivalni prostor: hiša z velikim vrtom, v stanovanju z veliko aktivnosti zunaj

Zahtevana aktivnost: redna zahtevna dnevna aktivnost na prostem

Velikost legla: 5–6 mladičkov

 

Druge lastnosti po lestvici od 1 (najmanj) do 5 (največ):

Primernost za prvega psa: 1

Velikost: 4

Primeren za življenje v stanovanju: 1

Stopnja energije: 5

Stopnja izpadanja dlak: 5

Zahtevnost nege: 3

Lahko ostane cel dan sam: 1

Dojemljivost za učenje: 4

Inteligenca: 4

Igrivost: 5

Naklonjenost do otrok: 3

Prijaznost do mačk: 2

Nagnjenost k pobegu: 5

Nagnjenost k grizenju: 5

Nagnjenost k lajanju: 5

Zdravje: 4

Nabiranje teže: 3

Priljubljenost pasme: 58. mesto od 204 pasem, ki jih priznava AKC

 

Aljaški malamut – zgodovina

Aljaški malamut je ena najstarejših pasem vlečnih psov na Arktiki. Domnevajo, da so potomci udomačenih volkov paleolitskih lovcev, ki so pred približno 4000 leti prečkali kopenske mostove Beringove ožine in se preselili v Severno Ameriko.

Ime pasme izhaja iz imena Mahlemiutov, inuitskega ljudstva, ki je živelo v Kotzebue Soundu na severozahodu Aljaske. Pes, ki so ga razvili Mahlemiuti, je bil predvsem pes za vleko sani, ustvarjen za delo v čredah, ki so z majhno hitrostjo prevažale težke tovore na dolge razdalje. Uporabljali pa so jih tudi za prenašanje nahrbtnikov, iskanje dihalnih lukenj za tjulnje v ledu in odvračanje pozornosti medvedov na lovu. V primerjavi z sibirskimi huskyji s katerimi se jih pogosto zamenjuje, aljaški malamut ponavadi vleče težje tovore na daljše razdalje, medtem ko sibirski husky vleče lažji tovor z višjo hitrostjo in na krajše razdalje.

Izvor

Inuitska kultura se razteza od obal Aljaske do obal Grenlandije. Zaradi te razdalje so se v pasmi malamutov razvili različni tipi. AKC je leta 1935 priznala prvotni tip Kotzebue. Po drugi svetovni vojni je število psov te pasme strmo upadlo, tako da je bilo registriranih le malo psov. AKC je v poznih štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja odprl rodovniško knjigo in vanjo vključil tudi tipa M'Loot in Hinman. Danes je genski fond malamuta sestavljen iz vseh treh tipov, pri čemer je bil Ch. Toro of Bras Coupe prvi pes, ki jih je združil.

Trenutno pasma aljaški malamut po priljubljenosti zaseda 58. mesto od 204 pasem, ki jih priznava AKC.

aljaški malamut

Videz

Vse, kar je značilno za malamuta, kaže na to, da izvira iz arktičnih psov: njihove težke kosti, globok prsni koš, močna ramena in gost, vremensko odporen kožuh kažejo na to, kako trdo je včasih delal za preživetje. Toda njihove rjave oči v obliki mandljev imajo prijazen lesk, kar kaže na to, da se aljaški malamut po končanem delovnem dnevu rad stisne k svojim ljudem. Obdarjeni z gosto dvojno dlako, aljaški malamut lahko živi na prostem v zelo hladnem podnebju.

Karakter in temperament

Aljaški malamuti vas bodo prepričali s svojim igrivim in družabnim karakterejm. Vsakogar pozdravijo kot prijatelja – tudi neznance in prve goste, zato niso dobri čuvaji, vendar pa so izredno zvesti svoji družini in prijateljem. Malamuti so čredne živali in radi preživljajo čas s svojo družino ter želijo, da se jih vključi v vse dejavnosti. Ne lajajo veliko.

Ujemanje z otroki in drugimi vrstami živali

Aljaški malamuti so potrpežljivi z otroki in obožujejo njihovo pozornost, vendar lahko hitro rastoči in energični mladiči aljaškega malamuta zlahka poškodujejo majhnega otroka, mlajšega od pet let. V svoji razposajenosti lahko otroka kdaj nehote prevrnejo. Otroke vedno naučite, kako naj se približujejo in dotikajo psov, ter vedno nadzorujte stike med psi in majhnimi otroki, da preprečite ugriz ali vlečenje za ušesa ali rep. Otroka naučite, naj se nikoli ne približuje nobenemu psu, ko ta spi ali je, ali naj mu ne poskuša odvzeti hrane. Noben pes ne sme biti nikoli prepuščen otroku brez nadzora.

Ob zgodnji socializaciji in šolanju se aljaški malamut dobro razume z drugimi psi. Lahko preganja majhne živali, kot so mačke, razen če je bil vzgojen skupaj z njimi in naučen, da tega ne počne. Bistveno je, da ga ustrezno seznanite z drugimi živalmi v gospodinjstvu in nadzorujete njihove medsebojne odnose. Zunanje mačke in druge majhne živali bodo zanje najverjetneje igra.

Hranjenje

Aljaški malamut naj uživa visokokakovostno pasjo hrano, bodisi komercialno proizvedeno bodisi doma pripravljeno. Vsaka hrana mora biti primerna starosti psa (mladič, odrasel pes ali starejši pes) in njegovemu zdravstvenemu stanju.

Nekateri psi so nagnjeni k prekomerni telesni teži, zato pazite na vnos in  porabo kalorij in spremljajte telesno težo. Priboljški so lahko pomemben pripomoček pri šolanju, vendar lahko prevelika količina povzroči debelost. Če imate kakršne koli pomisleke glede telesne teže ali prehrane svojega psa, se posvetujte z veterinarjem ali ustrezno usposobljenim nutricionistom za prehrano psov. Vedno mora biti na voljo čista in sveža voda.

Zdravje

Odgovorni vzreditelj bo pri vzreji svojih psov preveril stopnjo displazije kolkov, displazijo komolca, trombopatijo, hondrodisplazijo ("pritlikavost"), hipotirozo, dedno polinevropatijo, von Willebrandovo bolezen in dnevno slepoto.

Kot pri vseh pasmah je treba tudi pri aljaškem malamutu redno pregledovati ušesa, da se odstranijo tujki in prepreči kopičenje ušesnega masla, ter mu redno čistiti zobe.

Nega

Gosta, vodoodporna dvojna dlaka aljaškega malamuta je prilagojena surovemu arktičnemu življenju, vendar jo je treba nenehno vzdrževati. Malamuta je treba vsak dan krtačiti s krtačo in kovinskim glavnikom, pri tem pa preverjati tudi stanje kože pod dlako (morebitne glivične bolezni in predvsem v poletnem času hot spot). Dvakrat na leto, v sezoni menjave dlake, mu je treba kožuh dodatno skrtačiti še z glavnikom za podlanko. Razstavne malamute pogosto kopamo tedensko, malamute, ki pa so predvesm družinski psi pa lahko kopamo tudi enkrat mesečno.  Če je dlaka suha, lahko v zmernih količinah uporabite balzam. Kot pri vseh pasmah je treba malamutu redno striči kremplje.

Če bivajo zunaj naj imajo malamuti na voljo zavetje, kamor se lahko skrijejo pred morebitnim dežjem, snegom, vetrom - ograjeno zavetje s streho. Najraje pa seveda ti psi zaradi svojega črednega nagona bivajo s svojo družino v hiši. 

Potrebna količina gibanja

Aljaški malamut ni bil vzrejen za dirke, ampak za delo. Malamut je močan, atletski pes z izjemno vzdržljivostjo, namenjen prenašanju težkih bremen, zato potrebuje vsakodnevno aktivnost. Zadostuje že pohajkovanje na dobro ograjenem dvorišču ali v drugem ograjenem prostoru, kljub temu pa malamuti uživajo tudi v pohodništvu, teku in plavanju s svojimi lastniki.

Če ima lastnik dovolj časa in zanimanja, se malamuti pogosto udeležujejo preizkušenj agilityja in poslušnosti, tekmovanj v vlečenju uteži, pohodov z nahrbtnikom (da, za svojega psa lahko kupite nahrbtnik), rekreativnega ali tekmovalnega vlečenja sani in snežne discipline (vleka osebe, ki je na smučeh).

malamut

Vzgoja

Potrebna je socializacija, najboljše že od mladiča dalje. Malamuti so zelo inteligentni, vendar tudi neodvisni in trmasti. Malamuti tudi niso posebej primerni za pse čuvaje, saj so običajno prijazni do vseh, ki jih srečajo.

Mladički ter cena in nakup

Stroški posvojitve aljaškega malamuta znašajo približno do 300 €, s čimer se krijejo tudi stroški oskrbe psa pred posvojitvijo. V nasprotju s tem pa je lahko nakup aljaških malamutov pri vzrediteljih pregrešno drag. Odvisno od njihove vzreje stane kar od 600 do 1500 €.

Aljaški malamuti so nagnjeni k debelosti, zato naj bo prehrana mladičkov in odraslih sestavljena iz biološko ustreznih beljakovin, zdravih maščob, mletih kosti in zelenjave, ki vsebuje pomembne vitamine in minerale, za optimalno zdravje in zmogljivost.

Deli prispevek
Starejši prispevki Novejši prispevki