Argentinska doga (Dogo argentino)

Argentinska doga (Dogo argentino)

Argentinska doga je izredno močan in vzdržljiv pes, ki je temperamenten, dobrodušen, zahteven do samega sebe in zvest svojemu gospodarju.

Splošne lastnosti:

Vrsta: 2. FCI skupina – pinči, šnavcarji, molosoidi in švicarski planšarski psi Sekcija 2 - mastifi

Velikost: velika

Barva: bela

Višina: 60 cm; psica 58 cm

Teža: 45 kg; psica 35 kg

Temperament: dobrodušen, samozavesten, temperamenten, zvest gospodarju

Pričakovana življenjska doba: 11-12 let

Dlaka: kratka, ravna, bleščeča in zelo gosta

Zahtevnost nege: nezahtevna

Primeren bivalni prostor: stanovanje ali hiša z velikim ograjenim vrtom

Zahtevana aktivnost: vsakodnevni daljši sprehodi na prostem

Velikost legla: 4 – 8 mladičkov

 

Druge lastnosti po lestvici od 1 (najmanj) do 5 (največ):

Primernost za prvega psa: 1

Velikost: 4

Primeren za življenje v stanovanju: 1

Stopnja energije: 4

Stopnja izpadanja dlak: 1

Zahtevnost nege: 2

Lahko ostane cel dan sam: 2

Dojemljivost za učenje: 3

Inteligenca: 3

Igrivost: 3

Naklonjenost do otrok: 2

Prijaznost do mačk: 2

Nagnjenost k pobegu: 4

Nagnjenost k grizenju: 2

Nagnjenost k lajanju: 2

Zdravje: 3

Nabiranje teže: 2

 

Priljubljenost pasme: 89. mesto od 197 pasem, ki jih priznava AKC

 

Argentinska doga - zgodovina

Argentinska doga, ki jo imenujemo tudi dogo argentino, je potomec že izumrlega bojnega psa iz Cordobe v Argentini, ki je bil vzrejen za boje. Šele v prvih 20.-ih letih 20. stoletja so argentinsko dogo, vzredili kot goniča za lov v krdelu na veliko divjad v argentinskih pampah, zato je bila njena največja posebnost zasledovanje pum in divjih svinj.

Leta 1928 je bil postavljen prvi enotni standard te pasme, argentinsko dogo pa so uradno priznali leta 1964. Prvi primerki pasme pa so v Evropo prišli leta 1968 in so jih predstavili kot nevarne in divje, kar pa seveda ni res. Argentinska doga je tako prva in edina argentinska pasma psov, zato zanjo dobro skrbijo.

 

Izvor

Argentinska doga izvira po vsej verjetnosti iz mastifov, ki so prišli v Južno Ameriko z ladjami prvih španskih naseljencev. Prvič naj bi bila pasma omenjena že leta 1573, v začetku 20. stoletja pa jo je načrtno za lov na krdelo vzredil dr. Antonio Nores Martinez. Tako je staro argentinsko dogo križal s špansko in nemško dogo, bokserjem, pointerom in tudi irskim hrtom.

Martinez je uporabljal selektivno vzrejo in si prizadeval predvsem zmanjšati željo psa po boju, da bi lahko na ta način sodeloval v krdelu. Bela barva pa naj bi zagotavljala, da bo pes med lovom dobro viden.

 

Videz

Argentinska doga je zelo močan in mišičast pes atletske postave, kar daje poseben vtis eksplozivne moči in energije. Hrbet je raven, močan in mišičast, celotno telo pa podpirajo ravne in močne sprednje noge ter zelo mišičast in srednje ozek zadek. Na njem je nasajen dolg in debel rep, ki ga nosi pokonci.

Dlaka argentinske doge je kratka, ravna, bleščeča in zelo gosta. Je vedno popolnoma bele barve, le včasih imajo tudi črna pigmentna znamenja na glavi.

Debel in eleganten vrat podpira močno glavo, ki je masivna z zelo močnimi čeljustmi. Gobec je rahlo vzbočen in znan po tem, da ima zelo dobro razvit voh. Prav tako ima izrazit stop in črn smrček. Temne oči so lešnikove barve, medtem, ko so uhlji visoko pokončni in rahlo prirezani.

 

Karakter in temperament

Argentinska doga velja za pogumnega in inteligentnega psa, ki je zelo zvest svojemu lastniku. Čeprav je znana kot lovski pes, pa je izvrsten varuh družine in posesti, pri čemer zelo malo laja. Je temperamentna, zahtevna do same sebe in tudi zelo vzdržljiva.

Kljub svojemu slabemu slovesu, da so argentinske doge agresivne, so v resnici prijazne in ljubeče, z otroki pa zelo nežne. Zato ima argentinska doga zelo rada človekovo družbo in je tudi poslušna, če je pravilno vzgojena. Če pa jim ne zagotovimo dovolj duševne stimulacije, lahko postanejo dolgočasne, zaskrbljene in destruktivne.

So neodvisni in samostojni psi, ki potrebujejo izkušenega, samozavestnega in doslednega lastnika. Ob neodločnem lastniku lahko hitro prevzame vlogo vodje in postane pretirano zaščitniški do ljudi v svoji bližini ter celo nevarni. Podobno kot drugi psi, potrebuje tudi argentinska doga zgodnjo socializacijo, a je kljub temu znana po tem, da ne mara tujcev.

 

Ujemanje z otroki in drugimi vrstami živali

Čeprav so argentinske doge lahko zelo vihrave, so zelo zveste svojim družinam, še posebej pa so zelo dobrodušne in prijazne do otrok. Seveda pa to velja, če so navajene na njihovo prisotnost, zato jih je potrebno na to čim prej navaditi, otroke pa še pravočasno podučiti o ravnanju z živalmi. Nekoliko večji izziv so obiski otrok, saj ta pasma psov že po naravi nerada sprejema tujce.

Ne pozabimo, da je argentinska doga v svoji biti lovski pes in ta nagon se zelo hitro pokaže, ko pride v stik z mačkami in drugimi živalmi. Sicer jih lahko navadimo na mačke in druge domače živali, vendar z njimi ne shajajo najbolje, zato ni priporočljivo, da živijo v istem gospodinjstvu. Do drugih psov se lahko predvsem samci argentinskih dog lahko zelo dominantno obnašajo.

 

Hranjenje

Zaradi svoje velikosti in mišičaste postave moramo argentinsko dogo izdatno in obilno hraniti, pri čemer se moramo držati načel diete za velike pasme psov. Hranjenje moramo razdeliti na dva obroka na dan, ki jih je potrebno dati vedno ob istem času. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da gre za pasmo psov, ki zahteva veliko energije, nikoli pa ne pozabimo na dovolj veliko količino čiste in sveže vode.

Zaradi kratke prehranske poti, so argentinske doge nagnjene k napenjanju. Zato je potrebno biti pozoren predvsem na kakovost hrane in da zaužijejo veliko vlaknin. Ne pozabite pa tudi na njihove močne kosti in mišice, za katere so potrebna tudi prehranska dopolnila v obliki kalcija ali ribjega olja.

Seveda se bodo potrebe po hranjenju spreminjale od mladičev do odraslih psov. Mladičke hranimo pogosteje kot samo dvakrat na dan, poleg tega pa je pomembno, da posežemo po posebni hrani za velike pasje mladiče.

 

Zdravje

Na splošno so argentinske doge zdravi psi z malo genetskimi težavami. Nekatere so nagnjene k določenim zdravstvenim težavam, kot je na primer pigmentne gluhosti na enem ali obeh ušesih. Za njo trpi približno 10 % argentinskih dog, kar pa je pogosta bolezen vseh pasem psov z belimi dlakami.

Pasma lahko razvije tudi druga stanja, vključno s hipotiroidizmom, glavkomom, alergije kože in paralizo grla. Prav tako je pogosta tudi displazija kolkov, ki je že sama po sebi značilna za velike pasme psov.

 

Nega

Ker je dlaka argentinske doge kratka in brez vonja, jo lahko brez težav ohranjamo v dobrem stanju. Edino, kar oteži skrbno nego dlake, je velikost te pasme psov. Argentinske doge moramo krtačiti vsak teden in jih okopati vsake tri mesece ali prej. V obdobju, ko menjajo dlako, je dovolj, da odmrlo in odpadlo dlako odstranimo z gumijasto krtačo.

Tako kot pri drugih psih, je tudi pri argentinskih dogah potrebno redno skrbeti za čistočo zob, enkrat na mesec je potrebno skrajšati kremplje in vsak teden pregledovati ušesa. V primeru, da so na vhodu v ušesni kanal zrastle dlake, jih sproti populimo.

 

Potrebna količina gibanja

Za argentinske doge ni dovolj le kratko sprehajanje po soseščini, ampak so veliko bolj zahtevne glede gibanja. Da se bodo ti psi počutili dobro, potrebujejo veliko gibanja na prostem in redne daljše sprehode. Če imamo velik in ograjen vrt, bodo argentinske doge dobro poskrbele zase in tudi v tem primeru sprostile dovolj energije.

Zaradi svojega lovskega nagona in dominantnega obnašanja, morajo biti zelo dobro vzgojene, da se lahko sprehajamo brez povodca in jim dovolimo teči prosto naokoli. Vsekakor pa bodo uživale v kakršnih koli aktivnostih kot je lovljenje žogic, frizbija, iskanje predmetov in še mnogo drugega.

 

Vzgoja

Zaradi močnega značaja je argentinske doge težko vzgajati, saj se nerade podrejajo. Zgodnja socializacija in ustrezna vzgoja sta ključnega pomena za ohranjanje dobrega obnašanja argentinske doge. Čeprav je poslušna, pa to nikakor ni pasma psov, ki bi bila za tiste lastnike z malo izkušnjami s psi. Moč te pasme zahteva trdnega in aktivnega lastnika, saj potrebuje stroge meje.

Argentinske doge potrebujejo preudarno, ljubečo, a hkrati tudi zelo dosledno vzgojo. Psa vedno pohvalimo, če smo z njegovim obnašanjem zadovoljni, medtem ko nejevoljo pokažemo le z nekoliko povzdignjenim glasom.

Argentinska doga na splošno velja za zelo borbenega psa. V primeru, ko so pretirano izolirane v pesjaku ali jih trdo vzgajamo, to lahko vodi v njihovo agresivnost, ki jo je težko pridobiti nazaj pod nadzor. Zaradi tega je ta pasma v nekaterih državah tudi na seznamu nevarnih pasem psov.

 

Mladički ter cena in nakup

Argentinske doge so med priljubljenimi pasmami psov, zaradi česar je tudi vedno več vzrediteljev. Pomembno je, da mladičke kupimo pri dobrem vzreditelju, ki starše in mladiče v leglu testira za dedne bolezni. Njihova cena se giblje okoli 600 EUR, lahko pa jih dobite tudi ceneje.

Zaradi pogostega pojava gluhosti, je pri mladičih po šestih tednih priporočljivo napraviti preizkus sluha. Če imata oba starša normalen sluh, potem je sicer majhna verjetnost, da bo prišlo do pojava oglušelosti. Vendar je še enkrat več pomembno, da se pri nakupu mladiča prepričamo o zdravju staršev in preverimo, če imajo vse potrebne zdravstvene teste.

dogo argentino

Deli prispevek
Starejši prispevki Novejši prispevki