Škotski ovčar (dolgodlaki) | Lassie

Škotski ovčar (dolgodlaki) | Lassie

Dolgodlaki škotski ovčar je ena najbolj razširjenih pasme na svetu. Znan je po svoji izjemno prijaznosti in rahločutnosti, poleg tega pa je tudi zelo vesel, delaven in navihan pes. Svojemu gospodarju je vedno vdan.

Najbolj prepoznaven škotski ovčar na svetu je pes Lassie. Spomnite se nanj in takoj boste vedeli za kateri tip pasme psa gre.

Splošne lastnosti:

Vrsta: 1. FCI skupinaovčarski in pastirski psi

Velikost: srednja do velika

Barva: rdečkasto rumene in bele barve, tribarvna ali modro marmorirana

Višina: 63,5 – 68,5 cm; psica 61 – 66 cm

Teža: 20 – 29 kg; psica 18 – 25 kg

Temperament: prijazen, ljubezniv, vesel, energičen in zelo zvest gospodarju

Pričakovana življenjska doba: 12 – 14 let

Dlaka: gosta, dolga, ravna, dokaj trda in ostra; posebej bujna je pod vratom

Zahtevnost nege: zahtevna

Primeren bivalni prostor: hiša z vrtom ali stanovanje

Zahtevana aktivnost: redna dnevna aktivnost z veliko teka

Velikost legla: 6 – 10 mladičkov

 

Druge lastnosti po lestvici od 1 (najmanj) do 5 (največ):

Primernost za prvega psa: 4

Velikost: 3

Primeren za življenje v stanovanju: 3

Stopnja energije: 3

Stopnja izpadanja dlak: 5

Zahtevnost nege: 3

Lahko ostane cel dan sam: 2

Dojemljivost za učenje: 4

Inteligenca: 4

Igrivost: 4

Naklonjenost do otrok: 5

Prijaznost do mačk: 4

Nagnjenost k pobegu: 1

Nagnjenost k grizenju: 1

Nagnjenost k lajanju: 4

Zdravje: 3

Nabiranje teže: 3

Priljubljenost pasme: 38. mesto od 197 pasem, ki jih priznava AKC

 

Dolgodlaki škotski ovčar - zgodovina

Dolgodlaki škotski ovčar sodi med najbolj razširjene pasme psov. Gre za zelo staro pasmo psov, ki je bila zunaj svoje domovine dokaj neznana, vse dokler je ni na Škotskem opazila kraljica Viktorija. Le ta je ljubila pse in na enem izmed številnih bivanji na gradu Balmoral je pokazala izjemno navdušenje nad škotskimi ovčarji.

To je pomenilo vzpon pasme v drugi polovici 19. stoletja, ki je postopoma postajala vedno bolj priljubljena, s svojim izjemno aristokratskim in elegantnim videzom pa zelo modni pes. Leta 1940 je britanski pisatelj Eric Knight s svojim romanom Lessie se vrača sprožil nov val navdušenja. Po istoimenskem romanu smo lahko videli tudi film in dolgodlaki škotski ovčar se je od skromnega pastirskega psa prelevil v svetovno znano filmsko zvezdo.

 

Izvor

Domneva se, da so predniki škotskega ovčarja prišli na Škotsko že 2000 let pred Viktorijo. Pasmo naj bi na Škotsko prinesli že Rimljani med osvajanje Britanije v prvem stoletju našega štetja. Prevladujoča teorija pravi, da ime škotski ovčar izhaja iz imena posebne pasme ovac, imenovanih collie.

Dolgodlaki škotski ovčar je torej potomec številnih generacij pastirskih psov. Njegovo poreklo izvira iz Škotske, načrtno pa so ga začeli vzrejati po letu 1860, ko je bil prvič predstavljen na uradni pasji razstavi v Angliji. Pasma se je razvijala s križanjem z ruskim hrtom, irskim setrom in verjetno še kakšno drugo pasmo.

Z zelo skrbno selekcijo so želeli poudariti njegove telesne značilnosti, duševne lastnosti in poseben odnos s človekom. Za značilen izgled dolgodlakega škotskega ovčarja kot ga poznamo danes, je zaslužen ovčar po imenu Old Cockie, ki se je rodil leta 1867.

 

Videz

Dolgodlaki škotski ovčar sodi med najelegantnejše in najlepše pse na svetu. Čeprav je bil sprva pastirski pes, pa ne deluje tako robato, ampak izjemno graciozno in aristokratsko. Njegov hrbet je močan in raven, glava je klinasta. Rahlo poševne srednje velike oči so temno kostanjeve barve oziroma modre, če je njegova dlaka modro marmorna. Ima majhne in pokončne uhlje, ki so postavljeni visoko na glavi in na konicah nekoliko prepognjeni.

Dlaka dolgodlakega škotskega ovčarja je gosta, dolga, ravna, dokaj trda in ostra. Posebej bujna je pod vratom in spominja na pravo grivo, zelo dobro odlakane pa so tudi prednje tace. Barva dlake je lahko v različnih  barvnih odtenkih, in sicer nekoliko rdečkasto rumene in bele barve, lahko je tribarvna (črna, svetlo kostanjeva in bela) ali modro marmorirana (srebrno modra s črnimi ali belimi lisami in včasih temno kostanjevimi vzorci). Rep je košat in nekoliko nizko nastavljen, njegova konica pa je rahlo zavihana.

 dolgodlaki škotski ovčar

Karakter in temperament

Že v filmu lesi je dolgodlaki škotski ovčar veljal za zelo prijaznega psa, ki je bil prav posebno navezan na gospodarja in družino. In tako je tudi v resničnem življenju, v katerem nastopa kot dober varuh človeka, izstopa pa po svoji nenavadni sposobnosti, da vedno dobro ve, kdaj je kaj narobe. O tej pasmi psov je veliko resničnih zgodb o tem, kako prihaja na pomoč tako ljudem kot tudi živalim.

Njegova značaj je glavni razlog, da velja za idealnega družinskega psa, pa čeprav je tudi zelo odličen čuvaj. Znanega obiskovalca vedno veselo pozdravi, medtem ko je do tujcev nekoliko nezaupljiv. Na svoje družinske člane je zelo navezan in jim je zvesto vdan, zato jih spremlja na vsakem koraku. Znan je po tem, da je zelo prijetnega značaja, ljubezniv, čuječ, razumevajoč in rahločuten. Ima veliko energije, zato je pogosto tudi navihan, pa vendar zelo delaven pes.

 

Ujemanje z otroki in drugimi vrstami živali

Dolgodlaki škotski ovčar je tipičen družinski pes, ki uživa z otroki. Je igriv in nežen, a hkrati tudi zelo zaščitniški, zato bo domače otroke vedno zaščitil pred tujci. Je značilen predstavnik krdelne živali, ki ne kaže znakov živčnosti in ni napadalen. Kot pri vsaki drugi pasmi, je potrebno tudi v tem primeru otroke naučiti, kako se psu približati in se ga dotikati. Prav tako pa moramo stalno nadzorovati interakcijo med otoki in psom.

Poleg tega, da dobro shaja z otroki, ga ne ovirajo tudi druge domače živali in psi. Seveda pa je za to potrebna zgodnja socializacija, s katero ga seznanimo z različnimi ljudmi, zvoki, prizori in izkušnjami.

 

Hranjenje

Kakovostna prehrana je prva stvar, ki jo lahko naredimo za zdravo kožo in dlako našega dolgodlakega škotskega ovčarja. Hrana naj temelji predvsem na mesu in z manj žitnimi sestavinami. 

Priporoča se, da dnevno količino kakovostne hrane razdelimo na dva obroka. Seveda pa je količina hrane odvisna predvsem od velikosti psa, starosti, zgradbe, metabolizma in stopnje aktivnosti.

 

Zdravje

Na splošno je dolgodlaki škotski ovčar zdrav, vendar so, podobno kot druge pasme, nagnjeni k določenim zdravstvenim težavam. Zato je pri vzrediteljih potrebno vedno preveriti morebitno displazijo kolkov, displazijo komolcev, hipotiroidizem in von Willebrandovo bolezen.

Poleg tega se pri dolgodlakemu škotskemu ovčarju pojavijo tudi druge zdravstvene težave, kot so na primer dermatomiozitis, nosni dermatitis, očesna anomalija, progresivna atrofija mrežnice, displazija kolkov, alergije in občutljivost na določena zdravila.

 

Nega

Zaradi izjemno goste in dolge dlake, je nega dolgodlakega škotskega ovčarja dokaj zahtevna. Dlako je potrebno vsakodnevno krtačiti in česati, še posebej to velja za obdobje, ko menja dlako. Sicer pa se je potrebno enkrat tedensko lotiti temeljitega krtačenja, ali še pogosteje, če želimo, da izgleda kot Lessie. Pri krtačenju je potrebno veliko mero svoje pozornosti nameniti predvsem gosto poraščenim predelom, da preprečimo sprijemanje v vozle.

Dolgodlakega škotskega ovčarja kopamo po potrebi, običajno vsakih 6 do 8 tednov. Nekateri to opravilo raje prepustijo profesionalcem, saj je lastnikom začetnikom to pravi izziv. Enkrat na mesec je potrebno postriči kremplje in enkrat na teden preveriti tudi ušesa, če se v njih morda pojavi rdečica ali neprijeten vonj, kar je prvi znak okužbe.

Ne pozabimo tudi na zobe. Te je potrebno umiti vsaj dvakrat do trikrat na teden, da odstranimo mehke zobne obloge, ter na ta način preprečimo bolezni dlesni in slab zadah. Njihovi smrčki so občutljivi na sonce, zato jim je potrebno zagotoviti ustrezno zaščito.

 

Potrebna količina gibanja

Dolgodlaki škotski ovčar ima rad odprt prostor, vendar se dobro počuti tudi v stanovanju. Čeprav je zelo prilagodljiv, pa se ne bo zadovoljil zgolj s kratkim sprehodom okoli našega bloka ali doma, zato moramo poskrbeti za veliko dnevnega gibanja.

Najraje se igra v krogu družine in teče brez vrvice, še posebej pa uživa v igrah z žogo in njenemu prinašanju. Njegov pastirski nagon je več kot očiten, saj zelo rad teka za avtomobili, otroki na domačem vrtu in laja.

Telesna aktivnost zahteva posebno pozornost predvsem v obdobju rasti. Paziti je potrebno, da psa ne preobremenjujemo, zato da se lahko vsa njegova energija usmeri v izgradnjo zdravih kosti, sklepov in mišic.

 

Vzgoja

Dolgodlaki škotski ovčar je izjemno inteligenten pes. To je tudi eden od razlogov, zakaj se zelo hitro uči, njegova vzgoja pa je enostavnejša. Najboljše rezultate dosežemo že s spremembo intonacije našega glasu.

Je ena izmed pasem psov, ki obožujejo učenje in treniranje. Ker je zelo uspešen v poslušnosti in agilitiju, se zelo dobro obnese kot policijski ali vojaški pes, prav tako pa tudi kot pomočnik in terapevtski pes.

 pasma lassie psa

Mladički ter cena in nakup

Če razmišljate o nakupu dolgodlakega škotskega ovčarja, potem dobro razmislite, od koga ga boste kupili. Preverjeni vzreditelji vzredijo mladiče vedno z mislijo na njihov značaj in opravijo vse potrebne zdravstvene preglede. Že ob nakupu zato preverite, ali so bili opravljeni vsi zdravstveni pregledi.

Kakšen temperament bo imel škotski ovčar lahko prepoznamo že po njegovi mami. Izogibajmo se plašnim in že na videz nevrotičnim psičkom. Prav tako koristna ocena je lahko tudi spoznavanje preostalih mladičkov v leglu.

Največ, kar lahko storimo za mladička pa je seveda zgodnja socializacija, s pomočjo katere bo naš mladiček odrasel v prijetnega, ljubečega in veselega psa. Tudi mladički potrebujejo redno gibanje, vendar se do 6. meseca odsvetuje predolge sprehode, zaradi nerazvitih kolkov pa se do 12. meseca odsvetuje uporaba stopnic.

Nakup mladička dolgodlakega škotskega ovčarja se giblje med 700 in 1.100 EUR. Cena je močno povezana z njegovo vzrejo. Bolj kot je ugleden, več bo stal. 

Deli prispevek
Starejši prispevki Novejši prispevki