Podgana kot hišni ljubljenček?

Podgana kot hišni ljubljenček?

Radovedne in družabne živali-to so domače podgane, ki so čedalje bolj priljubljene kot hišni ljubljenčki. Čeprav ob misli na podgane vsak pomisli na prostoživeče podgane, katere veljajo za živali kanalizacijskih sistemov umazane in prenašalke različnih bolezni, so udomačene podgane pravo nasprotje. Domače podgane so zelo družabne in prikupne, zato so čedalje bolj priljubljene med ljudmi.

 

Podgane spadajo v razred  sesalcev (Mammalia), red  glodavcev (lat. Rodentia) v družino miši  (lat. Muridae) in  rod podgan ( lat. Rattus). V rod podgan uvrščamo 56 različnih vrst podgan, od katerih so najbolj znane:

  • siva ali rjava podgana (Rattus norvegicus)
  • črna podgana (Rattus rattus).

Podgane uvrščamo med glodavce zaradi njihovega zobovja, ki jim raste celo življenje.

IZVOR UDOMAČENE PODGANE

Udomačena podgana (Rattus norvegicus domesticus)  izvira iz rjave ali Norveške podgane (Rattus norvegicus). Njihova prvotna domovina je Azija, od koder so se razširile po celem svetu, najdemo jih povsod, razen na Antarktiki. Podgane so udomačili v 19. stoletju, v Veliki Britaniji. Takrat so lovili albino primerke zaradi videza. Za razliko od prostoživečih podgan so udomačene večje, manj agresivne in bolj plodne.

PODGANA KOT HIŠNI LJUBLJENČEK

Domače podgane so zelo družabne, radovedne in aktivne predvsem ponoči (nokturne živali), zato večino dneva prespijo. So zelo socialne živali, v naravi živijo v kolonijah, zato moramo to upoštevati tudi ko si podgano izberemo za hišnega ljubljenčka, saj se v samoti ne počuti dobro. Domače podgane zelo redko ugriznejo, običajno takrat, ko so prestrašene ali imajo bolečine. Vedno bodimo previdni tudi pri rokovanju. Preden jo vzamemo iz kletke se prepričajmo, da je res budna, saj podnevi večino časa prespijo. Podgane nikoli ne prijemamo za kožno gubo vratu, saj jo s tem po nepotrebnem vznemirjamo. Pravilen prijem je, da jo z eno roko objamemo okrog čokatega telesa za prednjimi nogami (objem naj bo seveda nežen)  z drugo roko pa podpremo zadnji del telesa in zadnje okončine. Podgane nikoli ne prijemamo ali vlečemo za rep, saj je le ta občutljiv in ga lahko hitro poškodujemo.

TELESNE ZNAČILNOSTI PODGAN

Za podgane je značilno čokato telo, ki ga prekriva mehka dlaka, ki je lahko različnih barv (enobarvne- rjave, sive, črne, bele ali pa imajo različne barvne vzorce), različnih dolžin in oblik. Tako obstajajo podgane z ravno ali kodrasto dlako, dolgo, kratko dlako ali pa so celo brez dlak. V okolici zgornje ustnice na smrčku in na očesnih vekah imajo močne čutne dlake. Imajo dva para okončin, zadnje okončine so daljše od sprednjih. Na sprednjem paru okončin imajo 4 prste na zadnjih okončinah pa 5 prstov. Zanje je značilen tudi dolg rep, ki je slabo odlakan in poroženeva. Imajo majhna ušesa, ki jih prekriva nežna dlaka. Zelo dobro slišijo in vohajo. Slišijo namreč tudi ultrazvočne frekvence, ki jih uporabljajo tudi za medsebojno sporazumevanje. Oči imajo normalno izbuljene, zaradi plitkih očesnih jamic, vidijo slabo, predvsem bele ali albino podgane. Imajo zobe, ki so lahko oranžne, rumene ali bele barve, sekalci stalno izraščajo. Samci so večji od samic. Dolžina telesa je v povprečju 23 do 28 cm, rep meri še dodatnih 18 do 23 cm. Telesna masa domačih podgan znaša 400 do 800g.

RAZMNOŽEVANJE PODGAN

Za podgane je značilno, da se razmnožujejo preko celega leta (so poliestrične živali). Spolno dozorijo med 6 do 8 tednom starosti. Spolni ciklus traja 4 do 5 dni, gonitev pa približno 14h. Po oploditvi traja brejost 21 do 23 dni. Samička pred kotitvijo pripravi za svoje maldičke gnezdo. Podgana skoti 6-16 mladičkov, ki so goli, slepi in gluhi. Ob rojstvu tehtajo 4 do 7g. Samička jih doji 21 dni. Že 24 h po kotitvi se pri samicah lahko ponovno pojavi gonitev.

KAKO LOČIMO SPOL PRI PODGANAH?

Spol lahko ločimo že pri mladičih starih teden dni in sicer po razdalji med analno in genitalno odprtino. Ta znaša pri samcih približno 5 mm, pri samicah pa 2.5 mm. Pri odraslih samcih tudi zelo dobro vidimo testise. Ker ostaja pri njih ingvinalni kanal vedno odprt, se lahko testisi ob mrazu ponovno pomaknejo nazaj vanj in jih tako ne vidimo. Spola pa lahko ločimo tudi po seskih, samice imajo 6 parov seskov, med tem ko jih samci nimajo.

NASTANITEV IN OSKRBA DOMAČIH PODGAN

Podgane so zelo družabne in socialne živali, zato je najboljša nastanitev zanje v paru ali skupinah. Najboljše, da si izberemo podgane istega spola in iz istega legla, kadar se odločimo za združevanje iz različnih legel pa moramo biti previdni! Odrasli samci so lahko zelo agresivni do drugih samcev.

Za podgane je zelo pomembna temperatura nastanitve, saj so občutljive na visoke temperature, ker se ne potijo in zato lahko hitro doživijo toplotni udar. Optimalna temperatura zanje je med 18-26°C.  Pazimo zato tudi pri postavitvi kletke, le ta ne sme biti na direktni sončni svetlobi ali prepihu, prav tako poskrbimo tudi za mirno okolje. Primerno bivališče zanje so kletke, ki imajo plastično dno in žičnate stranice ali pa steklen terarij z mrežastim pokrovom, da podgane dobijo dovolj svežega zraka. Kletka za podgane naj bo dovolj velika in prostorna , priporočljivo je, da je ta čim višja in da ima poličke na različnih višinah, saj se s tem spodbuja gibanje.

Za steljo uporabimo nastilj za glodalce , ki mora biti dobro vpojen, se ne praši in je seveda ne plesniv. Primerni nastilji so žagovina, nastilj iz koruznih storžev, nastilj iz konoplje ali lanenih vlaken. Ker  rade gradijo  jim ponudimo tudi material za izgradnjo ležišč, kot so seno, mlet papir itd. V kletko namestimo tudi skrivališča , najboljše iz lesa, da jih lahko tudi grizejo in si na ta način brusijo zobe. Za popestritev okolja jim dodajmo tudi različne igrače za podgane (tuneli, viseče mreže, lestve, igrače za grizenje, kolo za tek). Pomembno je, da izbiramo igrače katere so varne zanje. Pod nadzorom jih lahko spuščamo tudi iz kletke, da se razgibajo.

Skrb za higieno je izrednega pomena za ohranjanje njihovega zdravja. Kletko redno čistimo, vsaj 2x tedensko, da se odstranjuje iztrebke in urin. Kletko redno tudi razkužujmo.

PREHRANA PODGAN

Podgane so po naravi omnivori, kar pomeni, da se prehranjujejo s hrano rastlinskega in živalskega izvora. Beseda omnivor izhaja iz latinskih besed omni (vse) in vorare (uživati). Hranimo jih s komercialno pripravljeno hrano za podgane, pomembno je, da le-ta vsebuje 20 do 27% beljakovin in okrog 4% maščob. Ko izbiramo primerno hrano je najboljše, da izberemo hrano v obliki pelet, saj na ta način preprečimo prebiranje hrane in selektivno hranjenje. Za priboljšek jim lahko ponudimo majhne količine sadja in zelenjave, za posladek pa se bodo zelo razveselile koščka trdo kuhanega jajca. Podgane so nagnjene k debelosti, zato se izogibajmo priboljškov z veliko maščob (različni oreščki) ali veliko sladkorja. Za hrano je najboljše, da izberemo keramične posodice, ki so tako težke, da jih ne morejo prevračati. Pomembna je tudi zadostna količina dnevno sveže vode, najbolje v napajalnikih, ki jih dnevno čistimo.

ZDRAVJE PODGAN

Zdrave podgane so na videz živahne, radovedne, se zanimajo za okolico imajo dober apetit in redno iztrebljajo. Pri zdravih domačih podganah so vidne sluznice  rožnate, brez izcedka in primerno vlažne. Dlaka je sijoča, lepo negovana in čista.

Najpogostejše zdravstvene težave, ki pestijo podgane so težave z zobmi, očmi, bolezni kože, dihal, sečil, prebavil in tumorji na mlečnih žlezah.

Najpogostejša težava z zobmi pri podganah je nepravilen ugriz, ki lahko nastane kot posledica nepravilne prehrane, poškodb ali genetske predispozicije. Kadar ima podgana težave z zobmi bomo opazili, da se slini, se težko hrani in hujša.  Priporočajo se redni veterinarski pregledi, pri podganah, ki imajo težave na  vsakih 4-5 tednov. Veterinar bo po potrebi poskrbel za ustrezno korekcijo zobovja. Ne pozabimo, da ponudimo podganam v kletkah dovolj ustreznega material za grizenje in s tem pravilno obrabo sekalcev.

Pogoste so tudi bolezni prebavil, predvsem driske in enteritisi zaradi nepravilne prehrane, nenadne spremembe hrane, antibiotikov, okužb (virusi, bakterije), infestacij s paraziti. Pri podgani opazimo neješčnost, drisko, hujšanje, so nezainteresirane za okolico, imajo boleč in na otip trd trebuh in povišano telesno temperaturo. Nujen je obisk veterinarja!

Najpogostejše bolezni oči, ki se pojavljajo pri podganah so vnetje solznih žlez (koronavirus) , vnetje očesnih veznic kot posledica okužbe z bakterijami, kromodakrioreja ali `krvave solze` (posledica zmanjšanega negovanja dlake v okolici oči, ter povečane produkcije porfirinov v Harderjevi žlezi zaradi stresa. Pri podgani opazimo izcedek okoli oči, ki ga ne smemo zamenjati za kri. Pri podganah se pojavlja še siva mrena, zelena mrena, manjše oči, ter pri starejših podganah zaradi prekomerne umetne osvetlitve atrofija mrežnice in slepota.

Bolezni dihal so zagotovo ene izmed najpogostejših bolezni pri podganah nasploh. Najpogosteje se pojavijo zaradi neprimernega nastilja (prašen nastilj, plesniv nastilj…), prenizke temperature okolja, neustreznega zračenja, neredno čiščenje kletke (povečana količina amonijaka v zraku), okužbe z virusi ali bakterijami. Opazimo izcedek iz nosu, oteženo dihanje, kašljanje, kihanje, hropenje, piskanje, hujšanje in `krvave solze`.

Zelo pogosta bolezen so tudi tumorji mlečne žleze pri nesteriliziranih samicah, ki pa se lahko pojavijo tudi pri samcih. Tumorji se lahko pojavijo že pred enim letom starosti. Večinoma so benigni, običajno jih je več in so lahko zelo veliki. Opazimo povečane mlečne komplekse, ki so neboleči in hladni na otip. Zdravljenje je kirurško. Pri samicah jih lahko preprečimo s sterilizacijo pred spolno zrelostjo.

 

Kaj pes ne sme jesti? | Nevarna živila za psa
Nazaj na seznam
Ali je kunec in zajec res isto? | Razlika med...

Registracija

Povzetek košarice
(0)
Košarica je prazna.
Dodajte izdelke
Nazaj na vrh 031420506