Samojed

Samojedi, graciozni, izjemno prijetni in inteligentni psi, so odvisni od človeške družbe in se ne počutijo dobro, če ostanejo dlje časa sami. So nezahtevna pasma, ki se dobro prehranjuje že z manjšimi količinami kakovostne hrane.

Druge lastnosti po lestvici od 1 (najmanj) do 5 (največ):

Primernost za prvega psa: 2

Velikost: 4

Primeren za življenje v stanovanju: 2

Stopnja energije: 5

Stopnja izpadanja dlak: 3

Zahtevnost nege: 4

Lahko ostane cel dan sam: 2

Dojemljivost za učenje: 3

Inteligenca: 3

Igrivost: 5

Naklonjenost do otrok: 5

Prijaznost do mačk: 5

Nagnjenost k pobegu: 4

Nagnjenost k grizenju: 3

Nagnjenost k lajanju: 3

Zdravje: 3

Nabiranje teže: 4

Skupina: špici in pratipski psi

Samojed – zgodovina

Ime Samojed izhaja iz imena Samojedov, napol nomadskega ljudstva iz Azije, ki se je pred tisoč leti preselilo v Sibirijo in je pripadalo družini Sayantsi. Vzrejali so pse za težko delo v najhladnejših naseljenih krajih na svetu. (običajne temperature segajo tudi do minus 60 stopinj Celzija). Samojedi so živeli v šotorih in se v arktičnih nočeh stiskali na toplem s pasjimi vpregami. Takšno sodelovanje med ljudmi in psi za skupno preživetje je ustvarilo tesno vez med samojedskimi psi in ljudmi. Kadar niso vozili težkih bremen s sanmi po prostranih območjih Sibirije, so se samojedski psi preživljali kot čuvaji in lovci. Ljudstvo samojedov je bilo odvisno od severnih jelenov kot pomembnega vira hrane, krzna in usnja. Sprva so pse samojede uporabljali za lov na severne jelene, sčasoma pa se je kultura Samojedov z lova na severne jelene preusmerila v njihovo pastirstvo. Drzni beli lovski psi in vlečni psi so tako našli novo vlogo kot živinorejski psi, ki so premikali in varovali črede.

Konec 18. stoletja so arktični raziskovalci, ki so se vračali v Anglijo, britanske ljubitelje psov seznanili s samojedi. Kraljica Aleksandra je bila občudovalka te pasme in je veliko storila za promocijo pasme kot družabnega in razstavnega psa. V Ameriki se je leta 1906 iskrivo bel pes zapisal v zgodovino kot prvi pes te pasme.

Prepoznavnost pasme

Prvi standard za pasmo je bil sprejet v Angliji leta 1909. Prvotni Samoyed Club of America je bil organiziran leta 1923, istega leta, ko je bil sprejet ameriški pasemski standard. Veliko samojedov še danes pase severne jelene in vleče sani ter so družinski spremljevalci v večjem delu sveta, priljubljenost te svetovno znane pasme pa zaseda 59. mesto od 197.

Videz

Samojedi so čvrsto grajeni, robustni psi s puhastim pernatim repom, ki se zavihti čez hrbet in se zvije na eno stran. Njihova ušesa so priprta, glava pa široka. Kotički ustnic se pogosto zavihajo navzgor in ustvarijo značilen »samojedski nasmeh«. Psi samojedi imajo kljub beli barvi dlake lep in temen pigment okoli oči, nosu in ustnic.

Bleščeče bela dlaka je slava pasme samojedov. Kot bi pričakovali za pasmo severnega porekla, je to gosta, groba, ravna dlaka z zelo polno podlanko. Barva je presenetljivo bela, čeprav je dovoljena tudi biskvitna ali kremna obarvanost. Dlaka daje samojedu puhast videz.

Ujemanje z otroki in drugimi vrstami živali

Samojedi se običajno dobro razumejo z drugimi psi in ljudmi ter z drugimi hišnimi ljubljenčki, s katerimi odraščajo. Verjetno pa bo vaš samojed preganjal majhne in neznane živali, ki jih dojema kot plen. Zaradi njegove varnosti mora biti zato vedno na povodcu, kadar ni doma na ograjenem dvorišču.

So pastirski psi in lahko pokažejo nekaj nagnjenosti k preganjanju ali grizenju. Na splošno se dobro razumejo z otroki, čeprav so lahko za malčke ali dojenčke nekoliko preveč hrupni. Samojed je v srcu še vedno lovec.

Hranjenje

Priporočena dnevna količina sta dve dozi visokokakovostne suhe hrane na dan, razdeljeni v dva obroka.

Opomba: Kolikšno količino hrane poje vaš odrasli pes, je odvisno od njegove velikosti, starosti, zgradbe, metabolizma in stopnje aktivnosti. Psi so tako kot ljudje individualni in ne potrebujejo enake količine hrane. Skoraj samoumevno je, da bo zelo aktiven pes potreboval več hrane kot pes, ki živi na kavču. Pomembna je tudi kakovost hrane za pse, ki jo kupite - boljša kot je hrana za pse, bolj bo nahranila vašega psa in manj je boste morali stresati v pasjo skledo.

 Najboljša hrana za vašega psa v spletni trgovini PasjaHrana.net

Samojed se najbolje počuti z uživanjem visokokakovostne pasje hrane, bodisi komercialno proizvedeno bodisi doma pripravljeno pod nadzorom in z odobritvijo veterinarja. Vsaka prehrana mora biti primerna starosti psa (mladič, odrasel pes ali starejši pes). Nekateri psi so nagnjeni k prekomerni telesni teži, zato pazite na porabo kalorij in telesno težo psa. Priboljški so lahko pomemben pripomoček pri šolanju, vendar lahko njihovo preveliko število povzroči debelost. Preberite, katera človeška hrana je varna za pse in katera ne. Če imate kakršne koli pomisleke glede telesne teže ali prehrane svojega psa, se posvetujte z veterinarjem. Vedno mora biti na voljo čista in sveža voda. Samojedski mladiči morajo rasti počasi in enakomerno. Hranite jih s kakovostno hrano, ki vsebuje od 22 do 24 odstotkov beljakovin in od 12 do 15 odstotkov maščob.

Primeren bivalni prostor

Samojed lahko živi v majhni hiši ali stanovanju, vendar je aktiven, zato se morajo odrasli samojedi pasme vsak dan odpraviti na dolg sprehod, tek ali igro, zelo priporočena je hiša z velikim dvoriščem ali vrtom, kjer ima pes lahko tudi svoj pesjak.

Psi samojedi lahko dobro funkcionirajo v vročem vremenu, vendar ni nujno, da v toplejših podnebnih razmerah tudi uživajo. Njihov beli plašč jih sicer ščiti pred mrazom, tako kot jih ščiti pred vročino. Presenetljivo je, da jih lahko njihov kožuh v vročem vremenu hladi bolj kot mnoge druge kratkodlake pse. Zaradi goste dlake je še posebej dovzeten za vročinski udar, zato je treba biti previden pri vadbi v vročem in vlažnem vremenu.

Zdravje

Samojedi so na splošno zdravi psi, odgovorni vzreditelji pa svoje živali testirajo na zdravstvena stanja, kot so displazija kolkov ter bolezni oči in srca. Zobe samojeda je treba pogosto ščetkati z zobno pasto, namenjeno psom. Redni obiski veterinarja zaradi pregledov in zatiranja parazitov pomagajo psu zagotoviti dolgo in zdravo življenje.

Priporočeni zdravstveni testi Nacionalnega kluba pasem so oftalmološka ocena, ocena kolkov, test DNK in pregled srca ter DNK test.  Kot velja za vsako pasmo bodite tudi pri samojedu pozorni na spremembe videza pri svojem samojedu, da možne bolezni odkrijete še v zgodnji obliki in jih zdravite.

Nega

Samojed ima bogato dvojno dlako z daljšo zunanjo dlako iz ostre dlake in mehko, gosto, volneno podlanko. Z vsakodnevnim krtačenjem boste odstranili umazanijo in razpuščeno dlako ter poskrbeli, da bo pes videti kar najbolje. Dlake ali zaplete lahko odstranite s krtačo ali kovinskim glavnikom. Nohte je pri samojedu treba striči vsake tri do štiri tedne ali po potrebi.

Kvalitetni izdelki za nego pasje dlake so pri samojedih nepogrešljivi

Vzdrževanje samojeda je od začetka lahko zastrašujoče in zahtevno. Kadar dlaka odpada, jo je treba krtačiti vsak dan, kadar ne, pa enkrat ali dvakrat na teden. Kopanje bo potrebno približno enkrat na osem tednov ali kadarkoli se bo povaljal v blatu ali drugi umazaniji. Tudi kopanje samojeda zahteva veliko časa, saj temeljito namakanje dlake, izpiranje šampona in popolno sušenje ni hiter postopek. Mnogi lastniki se odločijo, da za svojega samojeda najamejo profesionalnega frizerja. Čeprav je to drago, pa lastnika razbremeni. Še vedno pa ga je treba redno krtačiti.

Potrebna količina gibanja

Samojedi uživajo v druženju s svojimi ljudmi in sodelujejo pri družinskih dejavnostih. Potrebujejo vsakodnevno gibanje in uživajo v igri z lastnikom na varno ograjenem dvorišču ali v dolgih sprehodih na povodcu. Ta pasma ima močan nagon po begu in potepanju, in če je samojed na prostosti, lahko prepotuje več kilometrov in se s tem izpostavi nevarnosti.

Odporni povodci za pse vas čakajo na povezavi

Aktivni samojedi niso primerni za življenje v stanovanju ali stanovanjski hiši. Najboljša izbira je dom z velikim, varno ograjenim dvoriščem. Ker je samojed delovni pes, potrebuje prostor, da se lahko razgibava in igra. Omogočite mu, da se bo nenehno usposabljal in se ukvarjal s pasjimi športi. Če mu dovolite, da se začne dolgočasiti, bo verjetno začel kopati, bežati ali žvečiti, da bi se zabaval. Opomba: Samojeda je treba imeti na povodcu, kadar koli je v javnosti; le redko se lahko upre vabi majhnih, begajočih živali.

Zaradi svoje nordijske dediščine je samojed bolj primeren za hladno podnebje in se posledično izjemno rad igra v snegu. Nasprotno pa je lahko zaradi svoje goste dlake občutljiv na vročino. Ne dovolite mu naporne telesne vadbe, ko je zelo vroče - dejavnost na visoki ravni omejite na zgodnje jutro ali večer, ko je hladneje. Med vročino svojega samojeda raje zadržujte v senci ali v notranjosti pod ventilatorji ali klimatsko napravo.

Pripomoči za pasjo igro bodo poskrbeli, da vašemu samojedu ne bo dolgčas

Vzgoja

Samojedi (ljudstvo) so prvotno živeli v šotorih in se v krutih arktičnih nočeh greli s svojimi psi pasme samojed. Ta nenavadna bližina med psom in gospodarjem je ustvarila tesno vez med Samojedi in ljudmi. Pes samojed, ki je obsojen na osamitev na dvorišču, je nesrečno in uničujoče bitje. To so pametni, družabni in nagajivi psi, ki zahtevajo ljubezen in pozornost. Tako pri šolanju potrebujejo trdno, a ljubečo roko.

Drugi pomemben korak pri šolanju mladiča samojeda je socializacija (proces, v katerem se mladiči ali odrasli psi naučijo biti prijazni in se razumeti z drugimi psi in ljudmi). Kot vsak pes lahko postane plašljiv, če ni ustrezno socializiran in izpostavljen številnim različnim ljudem, pogledom, zvokom in izkušnjam, ko je mlad. Priporočljivi so tudi formalni tečaji za mladiče in tečaji poslušnosti, da se samojed nauči pravilnih pasjih manir.

Razmnoževanje in mladički

Samojedi se razmnožujejo vsakih šest do osem mesecev. V leglu samojedov je približno štiri do šest mladičev. Pri tej pasmi je cikel samičke ter njene brejosti razmeroma reden in ni znano, da bi imeli večjo stopnjo navideznih ali lažnih nosečnosti.

Če vzgajate mladiča pasme samojed, morate biti še posebej pozorni. Tako kot številni psi velikih pasem tudi samojed med četrtim in sedmim mesecem starosti hitro raste, zaradi česar je dovzeten za kostna obolenja in poškodbe. Dobro se počutijo ob kakovostni in nizkokalorični prehrani, ki jim preprečuje prehitro rast. Poleg tega mladiču samojeda ne dovolite teči in se igrati na trdih površinah (kot je pločnik), pretirano skakati ali vleči težkih bremen, dokler ni star vsaj dve leti in se njegovi sklepi popolnoma izoblikujejo. Običajna igra na travi je v redu, prav tako pa tudi tečaji agilityja za mladiče z manjšimi skoki.

Cena in nakup

Večina samojedov stane med 500 in 1400 €, vendar pa lahko nekateri, zlasti tisti iz nagrajenih krvnih linij, stanejo tudi 2500 € ali več. Samojedi na splošno veljajo za eno dražjih pasem psov, ki jih lahko kupite.