MAČJA LEVKOZA (FeLV)

MAČJA LEVKOZA (FeLV)

Virusna bolezen mačk, ki jo povzroča retrovirus in lahko povzroča imunosupresijo, anemijo in/ali limfom.

POVZROČITELJ

FeLV povzroča retrovirus, ki spada med RNA viruse in se mora s pomočjo reverzne transkriptaze najprej prepisati v DNA, da lahko vstopi v gostiteljsko DNA.

Virus je občutljiv na razkužila in detergente, vročino in sušenje. Izven gostitelja preživi zelo kratek čas. Pozor: v blatu, vlažnem okolju ostane dolgo infektiven tudi na sobni temperaturi in npr. v transfuzijski krvi v hladilniku.

PRENOS  

Virus se prenaša preko urina, sline, blata, nosnega izcedka in mleka.

Prenos s stiki, tudi ugrizne rane.

Viremične breje mačke: embrionalna smrt, mrtvorojeni, abortus. Prenos lahko v maternici ali preko kolostruma. Nekateri vertikalno okuženi mladički, lahko preživijo to obdobje in postanejo perzistentno okuženi odrasli mački.

Za okužbo so najbolj občutljivi mladički, s starostjo pa se sama odpornost na FeLV povečuje.

POTEK BOLEZNI

Po infekciji (preko kože ali sluznic) sledi virusna replikacija v lokalnem limfatičnem tkivu- sledi prenos virusa z inficiranimi celicami v druge organe, kot so vranica, timus in bezgavke- v tej akutni fazi replikacije virusa lahko opazimo klinične znake, kot so vročina, slabo počutje, driska in leukopenija, generalizirana limfadenopatija. Kasneje virus inficira tudi slinske žleze in epitelij sluzničnih žlez- kar je pomembno pri prenosu preko ugriznih ran.  V tem času virus prizadene tudi kostni mozeg, ki posledično proizvaja inficirane levkocite in trombocite, ki nato krožijo v cirkulaciji.  Preden pride do okužbe kostnega mozga, veliko mačk razvije protitelesa, ki samo bolezen preoblikujejo v latentno infekcijo, ki pa se ob imunosupresivnih dejavnikih in stresu lahko razvije in izrazi.

V kakšni obliki oziroma s kakšnimi kliničnimi znaki se bo bolezen izrazila, je zelo odvisno od starosti mačke in časa ko se inficira. Bolezen pri novorojenih mačkah povzroči atrofijo timusa, kar ima za posledico imunosupresijo, hiranje in zgodnjo smrt. S starostjo mačke pridobivajo odpornost nanjo. Pri okužbi starejše mačke se izrazijo milejši klinični znaki.

 KLINIČNI ZNAKI

Najpogostejši klinični znaki trajno viremičnih mačk: supresija kostnega mozga ima za posledico neregenerativno anemijo, levkopenijo in trombocitopenijo, imunosupresija- predispozicija za druge sekundarne okužbe (zelo pogoste so FIP, infekcije zgornjega respiratornega trakta in hemobartoneloza), anemija.

Pojav različnih oblik limfoma (limfom timusa, multicentrični, alimentarni na črevesju, na bezgavkah, atipični/ekstranodalni- hrbtenjača...).

Manj pogosto: imunsko pogojene bolezni, kot so hemolitična anemija, glomerulo-nefritis, poliartritis; kronični enteritis, reprodukcijske motnje, periferna neuropatija (hornerjev sindrom, hiperestezija, pareza, paraliza, nenormalno oglašanje…).

DIAGNOSTIKA

Hitri testi: v področjih z nizko prevalenco lahko pozitivni test smatramo za pravilnega, pri klinično zdravih pozitivnih pa potrebujemo potrditveno metodo s PCR ! Viremija je lahko prehodna, zato klinično zdrave FeLV+ mačke, potrebno retestirati čez 3 tedne!!

Pri mačkah, ki so okužbo uspele omejiti, virus ne kroži v krvi, možen samo dokaz virusne DNA s PCR metodo.

ZDRAVLJENJE

Podporna terapija: tekočinska terapija in intenzivna nega.

Antibiotična terapija: proti sekundarnim okužbam

Mačji interferon omega: izboljša klinično sliko in podaljša preživetje

FeLV+ mačke morajo ostati notranje (priporočljive redne kontrole, na 6 mesecev)!!

PREVENTIVA

CEPLJENJE!

Vendar pred cepljenjem nujno testiranje, cepimo lahko samo FeLV negativne!!

Preberite še:

Mačji infekcijski peritonitis (FIP)

Mačja kalcivirusna okužba zgornjih dihal (FCV)

Mačja kuga (FPV)

Mačji aids (FIV)

Mačji herpes (FHV-1)

Deli prispevek
Starejši prispevki Novejši prispevki

Komentar

Pusti komenter