Mačja kalicivirusna okužba zgornjih dihal (FCV) | Calcivirus
Preberite več
Kaj je mačji infekcijski peritonitis? FIP ali mačji infekciozni peritonitis (Feline Infectious Peritonitis) je virusna bolezen, ki jo povzroča mačji koronavirus (FCoV). Pojavlja se predvsem na mestih z večjim številom mačk (v zavetiščih, vzrejališčih) in gospodinjstvih z večjim številom mačk. V večini primerov povzroča le blage infekcije dihal in prebavil, pri 5-10 % pa virus mutira in povzroči FIP. Včasih je FIP veljal za neozdravljivo bolezen, vendar so odkrili, da antivirusno zdarvilo GS 441 524 deluje tudi proti mačjemu korona virusu. Na trg prihajajo tudi druga zdravila za zdravljenje te bolezni.
KAJ POVZROČA FIP
FIP povzroča coronavirus (FCoV),RNA virus, ki je ubikvitaren in zelo pogosto prisoten v vzrejališčih. Virus je zelo podoben ostalim koronavirusom, npr. pasjemu koronavirusu, ki povzroča enteritis.
Ločimo dva biotipa FCoV: mačji enterični koronavirus (FECV), ki povzroča enteritis in FIP, ki najverjetneje nastane z mutacijo FECV. Le posamezne živali razviejjo FIP: stres, predispozicija (ni še potrjena, zbolijo določene pasme mačk, določene linije- imunsko prirojen deficit, ki omogoča mutacijo virusa in bolezen). Posebej pogost pri mačkah starih manj kot 1 leto in v vzrejališčih.
Virus mačjega infekcijskega peritonitisa v suhem okolju lahko preživi cca 2 meseca. Zelo občutljiv na običajna razkužila in detergente.
FIP - PRENOS
Glavni neposredni vir: okuženi iztrebki.
Redko se lahko prenese s slino ali že v maternici.
Mačke se okužijo po oralni poti, ponavadi preko stika z okuženim mačjim straniščem. Mladiči se okužijo, ko izgubijo maternalna protitelesa (po 6. tednu starosti).
Posredni prenos: kontaminiran pribor (podloge, WC), obuvala in obleka.
Virus se pri okuženi mački začne izločat 2 dni po okužbi z blatom in se običajno izloča 2 do 3 mesece. Majhen odstotek mačk izloča virus celo svoje življenje.
Virus lahko v suhem okolju preživi do 7 tednov, gre za dokaj občutljiv virus, ki ga uničimo že z večino razkužil in detergentov.
Ali bo mačka po okužbi razvila FIP je odvisno od seva virusa, količine virusa in odpornosti organizma mačke. Ponavadi izbruhne po stresnem dogodku, saj stres zmanjša odpornost in povzroča večje izločanje virusa.
KLINIČNA SLIKA
Večina okužb s koronavirusom poteka brez bolezenskih znakov. Lahko se pojavi blaga driska in vnetje zgornjih dihalnih poti.
FIP se lahko pojavi v dveh oblikah – v tako imenovani suhi in mokri obliki. Inkubacijska doba je dolga od nekaj tednov do nekaj mesecev. Simptomi nastanejo kot posledica vnetja žil (vaskulitisa), ki pa ne nastane zaradi direktnega učinka virusa, ampak zaradi odgovora imunskega sistema na virusno okužbo.
FIP ne povzroča plodnostih motenj in se nikoli ne pojavi pri mladičih mlajših od 6 tednov.
FIP- SUHA OBLIKA
Suha oblika FIP-a ima bolj kroničen potek, pojavita se blago povišana telesna temperatura, depresija, zmanjšan apetit in izguba telesne teže, lahko se pojavi oteženo dihanje v kolikor so prizadeta pljuča, pri nekaterih zlatenica. Občasno so lahko klinični znaki omejeni samo na črevesje, opazimo kronično drisko, zaprtje, bruhanje.
Približno tretjina mačk s suho obliko razvije tudi nevrološke znake, najpogosteje se pojavijo epileptični napadi, motnje v zavesti, zanašanje med hojo, trzanje oči. Kateri nevrološki znaki se bodo izrazili je odvisno od mesta lezije v možganih.
Skoraj vse mačke imajo spremembe na očeh. Na očeh se FIP kaže kot vnetje šarenice, kar opazimo kot spremembo v barvi oči. Šarenica spremeni barvo v rjavo, modre oči lahko postanejo zelene. Zaradi prehajanja beljakovin iz krvnih žil v očesno vodico, oči postanejo bolj motne. FIP lahko povzroči tudi vnetje mrežnice, ki lahko odstopi.
Klinični znaki zelo variirajo glede na mesto razvoja lezij.
FIP- MOKRA OBLIKA
Pri mačkah z mokro obliko običajno zaznamo zmanjšan apetit in postane bolj mirna. Lahko je prisotna blago povišana telesna temperatura (od 39°C do 39,5°C), izguba telesne teže ter blede ali rumene sluznice.
Pri mokri obliki FIP-a pride do vnetja seroznih open, ki pokrivajo stene in organe v trebušni in prsni votlini, zato prične iz krvnih žil prehajati tekočina bogata z beljakovinami v telesne votline. To se pri mački kaže kot povečan trebuh (ascites) ali oteženo dihanje zaradi nabiranja tekočine v prsni votlini (plevralni izliv,izliv v osrčnik- perikardialni izliv).
DIAGNOSTIKA
Diagnozo FIP-a v postavimo na osnovi anamneze, kliničnih znakov, laboratorijskih preiskav krvi, hitrega testa na protitelesa proti koronavirusu in pri mokri obliki z analizo tekočine iz trebuha ali prsne votline.
LABORATORIJSKI IZVIDI PREGLEDA KRVI
Rezultati krvi lahko pokažejo anemijo, povišane vrednosti skupnih beljakovin v krvi, znižano razmerje med albumini in globulini, povišano število nevtrofilnih granulocitov in makrofagov, znižano število limfocitov in znižano število krvnih ploščic, povišane vrednosti žolčnih barvil, povišane aktivnost jetrnih encimov in povišane ledvične vrednosti. V nekaterih primerih je krvna slika lahko tudi popolnoma normalna!
PUNKTAT IZLIVA
Pri mokri obliki lahko analiziramo tudi tekočino, ki jo pridobimo s punkcijo iz trebuha ali prsne votline. Ponavadi gre za bistro, slamnato rumeno viskozno tekočino, ki vsebuje veliko količino beljakovin (razmerje med količino proteinov (↑) in albuminov (↓) ) in nekaj vnetnih celic. Tekočino pregledamo pod mikroskopom, da ugotovimo kakšne celice so prisotne.
HITRI TEST NA PRISOTNOST PROTITELES PROTI KORONAVIRUSU
Hitri test nam je lahko v pomoč, a z njim ne moremo potrditi diagnoze. Če je pozitiven nam pove le, da je mačka okužena s koronavirusom. Test je lahko tudi negativen, kljub temu, da ima mačka FIP.
MOLEKULARNE METODE (PCR-TEST)
Z molekularnimi metodami (RT-PCR) dokažemo prisotnost virusnega dednega materiala (RNA) v različnih tkivih. Z njimi lahko dokažemo tudi mutacijo virusa. Kot vzorec lahko uporabimo tekočino iz prsne ali trebušne votline, aspirat iz povečanih bezgavk, očesno vodico, cerebrospinalno tekočino ali biopte iz različnih organov. V primeru, da je test pozitiven diagnozo potrdimo, negativen rezultat pa ne izključi bolezni, saj včasih test ne zazna virusa, če je prisoten v manjših količinah.
ZDRAVLJENJE
Včasih je bolezen infekcijski peritonitis (FIP) veljala za neozdravljivo bolezen. Terapija je bila do pred kratkim samo podporna (infuzije, zdravila za blaženje bolečin, vetja...), ki pa je običajno le podaljšala življenje mački. Večina pacientov je poginila.
Raziskovalci so dolgo časa testirali različna zdravila (interferoni...) a se nobeno izmed njih izkazalo za učinkovito pri zdravljenju bolezni. Pred kratkim so raziskovalci prišli do revolucionarnega odkritja, ugotovili so namreč, da antivirusno zdravilo GS 441 524, deluje tudi proti mačjemu koronavirusu, ki povzroča FIP. Prihajajo tudi druga zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje FIP-a, kot npr. remdesivir, ki je bil registriran za zdravljenje COVID-a pri ljudeh. Tudi remdesivir se lahko uporablja za zdravljenje FIP-a, a je potrebno uporabiti večjo dozo kot pri GS 441 524.
Zdravljenje s tovrstnim zdravilom traja 12 tednov, ozdravi pa preko 80% zdravljenih živali.
V vzrejališčih: 2 mesečni premor pred vselitvijo novih, preživele mačke v vzrejališču so večinoma trajni nosilci/prenašalci virusa. Če želimo preverit ali mačke trajno izločajo virus, moramo narediti RT-PCR screening test blata 4x v 3 tednih, kajti virus se izloča neenakomerno, vendar tudi če negativni rezultat, ne moremo zanesljivo trditi, da je mačka res negativna!!!
FIP oz. mačji infekcijski peritonitis je problem, kjer živi več mačk v skupnem okolju!
Klara Krek, dr.vet.med
