Debelost pri mačkah | Kakšna je normalna teža mačke?
Preberite več
Okužba s herpes virusom predstavlja velik problem, kjer je velika koncentracija mačk na enem mestu (npr. zavetišča, mačji hoteli, razstave…). Tipični klinični znaki obsegajo keratokonjuktivitis, obolenje zgornjega respiratornega trakta in splavi. Mačji herpes je eden izmed virusov, vključenih v mačji kompleks obolenja zgornjega respiratornega trakta - pogosto imenovan rinopnevmonitis. Pogoste so sočasne okužbe s kalici virusom in bakterijami! Sama klinična slike je hujša pri mladičih.
KAJ POVZROČA MAČJI HERPES
Okužbo zgornjih dihal povzroča mačji herpes virus tipa 1 (FHV-1). Je dvovijačni DNA virus, ki prizadene felide (tako domače kot divje). Pogosto povzroča latentne okužbe in so doživljenski prenašalci, ob stresu ali imunosupresiji pa pride do reaktivacije in izločanja virusa. V okolju ostane obstojen približno 1 mesec in je občutljiv na razkužila in detergente.
PRENOS FHV-1
Oralni, nosni in konjuktivalni izločki - izločanje tudi do 3 tedne!
Neposredni stik z izločki , pogosto v okoljih z večjim številom živali (zavetišča, vzrejališča…).
Subklinična okužba mladičev z latentno okužene matere : lahko že v maternici, pogosteje po kotitvi v starosti 4-6 tednov.
KLINIČNI ZNAKI MAČJEGA HERPESA
Breje mačke: klinični znaki obolenja zgornjega respiratornega trakta ali ne, inficirani fetusi lahko odmrejo in pride do splava ali pa se skotijo normalni maldički, ki pa lahko po določenem času razvijejo znake obolenja respiratornega trakta ali tako imenovano bolezen hiranja in po navadi kmalu poginejo.
Tipični znaki: akutni rinitis, konjuktivitis, keratitis,razjede roženice, kihanje, vročina, neješčnost (mačka, ki ne more vohat-nima stimulusa in ne je!), depresija. Izločki so na začetku serozni, lahko postanejo mukopurulentni (sekundarne infekcije). Lahko prenos v spodnja dihala- pljučnica in pogin! Izguba dlake okrog oči in smrčka je lahko posledica iritacije samega izločka.
Znaki običajno izvenijo v 1-2 tednih, lahko pa perzistirajo več tednov, odvisno od splošnega zdravja in imunske odpornosti živali.
DIAGNOSTIKA MAČJEGA HERPESA
Specifična klinična diagnostika FHV je dokaj zahtevna, saj pri mačkah kompleks obolenj zgornjih dihal povzročajo poleg herpes virusa še kalicivirus, Chlamidya, Mycoplasma, Bordetella. Klinični znaki so si pri naštetih povzročiteljih podobni in pogosto potekajo sočasne okužbe z večimi patogenimi mikroorganizmi. Kadar imamo prisoten keratitis in razjede roženice je velika verjetnost, da imamo tudi infekcijo s FHV.
Bris (konjuktivalni, kornealni in orofaringealni bris):
Izolacija virusa (akutno obolela mačka), pri kronično okuženi mački je test lahko negativen, saj se herpes virus izloča intermitentno! Ne moremo uporabljat za diagnostiko pri cepljenih mačkah.
Kornelani ostružek ali biopt:
Citološka ali histološka preiskava, kjer ugotovimo tipične intranuclearne herpesvirusne inkluzije, tudi imunofluorescenca (dokaz protiteles).
PCR:
Bolj specifična in senzitivna metoda tako pri akutno ali kronično inficiranih mačkah. Pozitivni rezultat tudi pri latentni okužbi!
ZDRAVLJENJE MAČJEGA HERPESA
Karantena: zelo nalezljiva bolezen, 2 tedna pred vselitvijo novih osebkov.
Širokospektralni AB: preprečevanje sekundarne okužbe.
Podporna terapija vključno s tekočinsko terapijo: mačke, ki ne jedo in ne pijejo- so dehidrirane, visoko palatibilna, pogreta hrana in asistirano hranjenje.
Intenzivna nega: toaleta izcedka, spiramo oči, nos, običajno jih je potrebno ogrevat!
Mukolitiki in inhalacijska terapija.
Očesni simptomi: topikalna protivirusna zdravila.
Lysine 100 pasta za mačke
PREVENTIVA PROTI MAČJEMU HERPESU
Cepljenje zoper FHV-1 (mačji herpes) popolnoma ne prevenira infekcije z virusom, vendar je učinkovita v zmanjševanju kliničnih znakov bolezni.
Mladič mora prejeti 2-3 doze, zadnja pri starosti 14-16 (20) tednov, nato revakcinacija po 1 letu, sledijo revakcinacije ne pogosteje kot na 3 leta!
Klara Krek, dr.vet.med
