USTNA HIGIENA PSOV
Preberite več
Tako kot mačji herpes virus, tudi kalicivirus predstavlja največji problem v vzrejališčih, zavetiščih, kjer je veliko mačk na enem mestu. Infekcija s kalicivirusom najpogosteje povzroča infekcijo zgornjega respiratornega trakta, lahko pa okuži tudi sklepe in povzroča artritise in šepanje.
POVZROČITELJ
Povzročitelj je mačji kalicivirus (FCV), zelo kontagiozni povzročitelj FRC (feline respiratory complex). Gre za RNA virus, ki prizadane domače in tudi divje felide. Imamo en serotip virusa s številnimi podtipi, ki se razlikujeo v različni virulenci in intigenski značilnosti, ter različni imunogenosti. Pogosta je koinfekcija s FHV, Chlamydophila in/ali Bordetella.
Virus je v okolju zelo odporen- v okolju perzistira več mesecv in je zelo odporen na običajna razkužila (5% Na hipoklorid v razredčitvi 1.32!).
PRENOS
Oro-nazalno: z izločki bolnih živali ali prenašalcev (direktno s kontaktom bolne živali ali indirektno s predmeti).
Kontaktno, posredno: z izločki, saj virus ostaja infektiven več mesecev na suhi površini.
KLINIČNA SLIKA
Mladički so bolj dovzetni za okužbo kot odrasli.
Klinična slika je odvisna od starosti mačke ter virulentnosti FCV variante.
Visoka telesna temperatura, znaki okužbe zgornjih dihal- rinitis in blag konjuktivitis, lezije in ulkusi (od zelo majhnih do velikih, po ustni votlini- jezik, trdo nebo in tudi nosni votlini- gre za površinske poškodbe, ki se hitro zacelijo, so zelo boleče, zato mačke ne jedo- gobček namakajo v vodo), pljučnica (še posebej pri mladičkih), tudi šepanje kot posledica prehodnega artritisa (vnetje sklepnih ovojnic, hrustanca, celo kosti).
FCV najdemo praktično pri vseh mačkah s kroničnim stomatitisom ali gingivitisom.
Sistemska bolezen: povišana telesna temperatura, kožni edem, ulcerativne lezije na glavi in okončinah, ikterus. Več kot 67% smrtnost, huje obolevajo odrasle mačke.
DIAGNOSTIKA
PCR: bris-konjuktivalni ali oralni, kri, kožni ostružek ali pljučno tkivo, zaradi ekstremne variabilnosti sevov nam lahko da lažno negativni rezultat!
Izolacija virusa: manj občutljiva od PCR, vendar dokazuje živ virus
Sistemsko bolezen diagnosticiramo na podlagi: kliničnih znakov in izolacije specifičnega seva virusa .
ZDRAVLJENJE
Podporna terapija: tekočinska terapija in intenzivna nega, visoko palatibilna in pogreta hrana, asistirano hranjenje.
Mukolitiki in inhalacijska terapija: 3-5 dni
Širokospektralni antibiotiki.
Klara Krek, dr.vet.med
PREVENTIVA
CEPLJENJE!
Preberite še:
Mačji infekcijski peritonitis (FIP)
