Bernardinec

Bernardinec je najbolj znan planinski pes, ki je zelo močan, vendar izjemno ljubezniv, prijazen, vesel in dobrodušen. Ima močan obrambni nagon in zvesto brani svojo lastnino.

Druge lastnosti po lestvici od 1 (najmanj) do 5 (največ):

Primernost za prvega psa: 2

Velikost: 5

Primeren za življenje v stanovanju: 3

Stopnja energije: 3

Stopnja izpadanja dlak: 4

Zahtevnost nege: 2

Lahko ostane cel dan sam: 1

Dojemljivost za učenje: 2

Inteligenca: 4

Igrivost: 4

Naklonjenost do otrok: 5

Prijaznost do mačk: 5

Nagnjenost k pobegu: 1

Nagnjenost k grizenju: 2

Nagnjenost k lajanju: 1

Zdravje: 2

Nabiranje teže: 4

Priljubljenost pasme: 53. mesto od 197 pasem, ki jih priznava AKC.

Bernardinec – zgodovina

Bernardinec je najbolj znan planinski pes, ki je v skorajda treh stoletjih v visokih gorah rešil ogromno človeških življenj. Zaradi cest in sodobnih prevoznih sredstev njegove izjemne sposobnosti danes niso več potrebne in je v glavnem le še zelo priljubljen družinski pes.

Tako ima Bernardinec izjemno slavno zgodovino. Pasma je dobila ime po zavetišču, ki ga je leta 980 za popotnike na švicarskem gorskem prelazu Veliki Sv. Bernard ustanovil Bernard iz Montone. Prva pričevanja o samostanu so se sicer izgubila, jasno pa je, da so v 18. stoletju menihi v zavetišču vzrejali pse te pasme s tem namenom, da so vodili popotnike čez prelaz in jih iskali pod plazovi.

Kdaj natančno so začeli bernardince uporabljati za spremstvo na prelazu, ni popolnoma jasno. Obstajajo pa slike iz leta 1695, na katerih so bili psi podobni današnjim bernardincem. Takratni bernardinci so bili kratkodlaki in vsaj za tretjino manjši, tehtali pa so več kot polovico manj od današnjih.

Menihi so sprva pse uporabljali za varovanje posestva, a so kmalu ugotovili, da imajo odlične sposobnosti iskanja. To in ostre zime so prispevale k temu, da se je pojavila težnja po pasmi psov, ki bi dobro prenesla ostre zime in imela vse potrebne lastnosti za iskanje izgubljenih popotnikov in spremstvo ter iskanje. Med najbolj slavnimi je bil Barry, o katerem pravijo, da je bil med leti 1800 in 1810 zaslužen za 40 najdb.

Šele leta 1833 so to pasmo psov imenovali bernardinci, medtem ko jih je švicarska kinološka zveza priznala šele leta 1880, prvi pasemski standard pa je bil sprejet 1887.

Izvor

Bernardinec skupaj s številnimi drugimi pasmami psov izvira iz Švice. Po vsej verjetnosti so nastali s križanjem alpskih psov s psi mastifi, ki so na to območje prišli z rimsko vojsko že v času cesarja Avgusta.

Prvi zapisi o tej pasmi psov segajo šele v 18. stoletje. Menihi na prelazu Veliki Sv. Bernard so želeli imeti pasmo psov, ki bi se dobro obnesla v ostrih zimah in imela vse potrebne lastnosti za iskanje izgubljenih popotnikov v snegu. Tako je sprva obstajala kratkodlaka različica bernardincev. Potem ko so jih križali z novofundlanci pa so iz nje vzredili še pse z dolgo dlako, ki se razen po dlaki od kratkodlakih popolnoma nič ne razlikujejo.

Videz

Bernardinec je že na pogled velik, krepak in mišičast pes, ki ima širok in globok prsni del, močan hrbet in nekoliko nagnjen križec. Kožuh je bel z rdeče rjavimi ali rjavo rumenimi progami, ki pa so včasih tudi rjavo sive. Nujne so bele lise na prsih, okli vratu, na gobcu, po čelu, na šapah in na koncu repa.

Dlaka je gosta in se prilega tik ob njegovem trupu, na katerem je visoko nasajen dolg rep. Glede na dolžino dlake ločimo dva tipa bernardinca, in sicer kratkodlakega in dolgodlakega. Pri kratkodlakem bernardincu je dlaka gosta in gladka, na stegnih rahlo košata. Dlaka dolgodlakega bernardinca pa je rahlo valovita, vendar nikoli ne skodrana.

Glava je široka in nekoliko zaobljena s strmim stopom in kratkim ter širokim gobcem. Na koncu gobca je velik in črn smrček s širokimi nosnicami. Bernardinec je znan tudi po svojih velikih temno rjavih in prijaznih oči, medtem ko so njegovi uhlji srednje veliki in tesno visijo ob licih.

Ujemanje z otroki in drugimi vrstami živali

Bernardinec se veliko bolje počuti, če biva skupaj s svojo družino. Zato se odlično ujame z otroci in je do njih zelo nežen in potrpežljiv. Čeprav ni nujno vedno igriv, pa lahko že s svojim velikim repom hitro podere manjše otroke. Zato naj bo igra z majhnimi otroki vedno pod nadzorom.

Prav tako velja za njihovo interakcijo z drugimi psi in živalmi. Z njimi običajno prav tako nima nobenih težav, še posebej če z njimi bivajo že od svojega otroštva. Potreben je le nadzor v bližini manjših psov in mačk, ki jih lahko pohodijo ali celo ležijo na njih.

Hranjenje

Hranjenje bernardinca je načeloma zelo preprosto. Mladičke je potrebno hraniti 3 do 4-krat na dan, kasneje pa le 2-krat na dan. Najlažje je izbrati že pripravljeno hrano, ki je primerna starosti in vsebuje vse vitamine in minerale.

Za bernardinca je najboljša hrana z vsebnostjo veliko beljakovin, saj na ta način omogoča počasnejši razvoj in s tem zdrav razvoj sklepov in kosti. Količina je odvisna predvsem od aktivnosti. Ker pa so bernardinci nagnjeni k debelosti, jo natančno odmerjajte glede na količino gibanja.

Zdravje

Zaradi svoje velikosti ima bernardinec kratko življenjsko dobo in lahko pogosto trpi za različnimi genetskimi boleznimi in motnjami. Pri preverjenem vzreditelju je potrebno preveriti morebitno displazijo kolkov, displazijo komolcev, hipotiroidizem in von Willebrandovo bolezen.

Zaradi velikosti so pogoste tudi druge težave s skeletom kot je na primer artritis, poleg tega pa se lahko spopadajo tudi s težavami z očmi, cistami na slinavki, diabetesom, zasukom želodca, alergijami in kostnim rakom.

Potrebna količina gibanja

Bernardinec mora imeti dovolj prostora in možnosti za gibanje na prostem. Vendar se tudi bivanju v stanovanju hitro prilagodi, če mu omogočimo dovolj gibanja. Čeprav je velik pes, pa mu zadostuje že, če ga trikrat dnevno peljemo na krajši sprehod v bližini doma, ob tem pa mu omogočimo tudi nekaj tekanja in igranja brez vrvice. Gibanje je nujno tudi zato, ker so ti psi sicer nagnjeni k debelosti in težavam s kostmi in sklepi.

Prav tako ni bernardinec ravno najboljši partner pri teku. Predvsem pa se moramo izogibati aktivnostim v največji vročini, saj ga le te lahko hitro izčrpajo. Vedno naj ima dostop do sence in hladen vode, v kateri se bo z veseljem osvežil. Ravno obratna pa je situacija pozimi. Verjetno ne boste naleteli na srečnejšega psa kot je bernardinec, ko uživa v visokem snegu.

Vzgoja

Bernardinci so izjemno veliki in močni, zato jih je težko obvladati. Že mladičke bernardince je potrebno navaditi, da ne vlečejo vrvice. Pri njihovi vzgoji moramo biti razumevajoči in sproščeni, potrebno je določiti osnovna pravila in se jih dosledno držati, saj so lahko na trenutke tudi trmasti.

Vendar, če bomo z njim redno delali, se lahko bernardinec marsičesa nauči. Kot vse druge pse, jih pri tem lahko motiviramo s priboljški ali igračami. Pomembno je le, da jih v fazi rasti fizično ne obremenjujemo preveč. Zgodnja socializacija in vpis v pasjo šolo se nam kasneje lahko izjemno obrestujeta.

Mladički ter cena in nakup

Zaradi filmske slave so bernardinci zelo priljubljena pasma psov. Na žalost pa se na ta račun pojavi tudi veliko neodgovornih vzrediteljev. Za Bernardinca boste morali odšteti približno 900 eur in več. Zelo vam lahko koristi, če poznate zgodovino tudi njegovih staršev.

Če se odločite za bernardinca, potem ga vedno poiščite pri preverjenemu vzreditelju, pri katerem se lahko prepričate, da vaš mladiček nima nobenih genetskih bolezni. Če ima na primer displazijo eden od staršev, bo tudi večja verjetnost, da bo enako bolezen podedoval tudi mladiček, ni pa nujno.