Basenji
Preberite več
Švicarski ovčar, znan tudi kot Bernski ovčar ali Švicarski belec, je ena izmed najbolj prepoznavnih in priljubljenih pasem psov. Njegova zgodovina, značilnosti, temperament in skrb so vidni znaki, ki ga razlikujejo od drugih pasem.
Splošne lastnosti:
VRSTA: 1. FCI skupina – ovčarski in pastirski psi, velik
VELIKOST: velik
BARVA: bela
VIŠINA: od 53 do 66 centimetrov
TEŽA: od 25 do 40 kilogramov
ŽIVLJENJSKA DOBA: 12 let
DLAKA: srednje dolga, ravna in zelo gosta
ZAHTEVNOST NEGE: več kot enkrat na teden
PRIMEREN BIVALNI PROSTOR: hiša z vrtom ali stanovanje
ZAHTEVANA AKTIVNOST: več kot dve uri na dan
VELIKOST LEGLA: v povprečju 6 mladičkov (5-10)
Druge lastnosti po lestvici od 1 (najmanj) do 5 (največ):
PRIMERNOST ZA PRVEGA PSA: 2
VELIKOST: 4
PRIMEREN ZA ŽIVLJENJE V STANOVANJU: 3
STOPNJA ENERGIJE: 3
STOPNJA IZPADANJA DLAK: 3
ZAHTEVNOST NEGE: 3
DOJEMLJIVOST ZA UČENJE: 5
INTELIGENCA: 5
IGRIVOST: 5
NAKLONJENOST DO OTROK: 2
PRIJAZNOST DO MAČK/DRUGIH ŽIVALI: 3
NAGNJENOST K LAJANJU: 4 (precej lajajo)
ZDRAVJE: 4
Izvor in zgodovina pasme
Beli švicarski ovčar je pasma, ki je nastala iz nemškega ovčarja. Prvi nemški ovčar (pes Horand Von Grafrath) je od svojih prednikov podedoval gen za belo barvo, zato so nekateri prvi nemški ovčarji imeli bele lise, belkasto obarvan kožuh. Ker bela barva pri nemških ovčarjih ni bila zaželena, so v Nemčiji prepovedali vzrejo psov z več kot 50% belih lis, bele mladiče pa so običajno odstranili že pri kotitvi. Potem pa so se vmešali Američani in so nekaj teh belih primerkov rešili in jih odnesli domov, kjer so skrbno pazili na njihov nadaljnji razvoj in selekcijo.
Leta 1967 pa je velika ljubiteljica psov, Švicarka Agatha Burch v svojo rodno Švico uvozila iz ZDA belega ovčarja in nato še enega iz Velike Britanije, ter pričela z vzrejo belih nemških ovčarjev. Ker pasma ni ustrezala pasemskim standardom v Švici ni bila priznana kot čisti nemški ovčar, zato so pasmo poimenovali beli švicarski ovčar. Kot kažejo zgodovinski dokumenti, so te pse uporabljali kot pastirje ovac in drugih živali. Njihova sposobnost za učenje, inteligenca in pridnost so jih naredili neprecenljive za podeželje, kjer so pomagali kmetom pri vsakodnevnih nalogah. Kot samostojno pasmo je FCI belega švicarskega ovčarja prepoznal šele leta 2011, The Kennel Club pa šele leta 2017.
Videz
Švicarski ovčar je srednje velik do velik pes, ki ima močno in mišičasto postavo. Običajno doseže višino od 53 do 66 centimetrov in tehta med 25 in 40 kilogrami. Ima dolg vrat in hrbtenico. Imajo globok prsni koš, ter dolg in košat rep sabljaste oblike.
Glava švicarskega ovčarja je dolga in široka, z izrazitimi čeljustmi in močno štrlečimi ličnicami, podobna glavi volka. Glavo krasijo velika, pokončna trikotna ušesa. Njihove oči so temno rjave barve.
Njihova dlaka je običajno srednje dolga do dolga in gosta in je večinoma bele barve. Dlaka je praviloma ravna, lahko je rahlo valovita.
Značaj in temperament
Švicarski ovčar je zelo inteligenten pes, ki se hitro uči in je sposoben usvajanja različnih nalog. Je tudi zelo energičen pes.
Pravilna socializacija in usposabljanje sta ključnega pomena, saj lahko brez pravilne vzgoje postanejo preveč zaščitniški in celo agresivni.
Švicarski ovčarji so znani po svoji zvestobi in predanosti svojemu gospodarju. Radi so v družbi ljudi in pogosto postanejo zelo vezani na svojo družino in so zelo žalostni, če ostanejo sami. So odlični družinski psi, ki se dobro razumejo z otroki in drugimi živalmi, če so primerno socializirani.
Ta pasma psa je tudi odličen čuvaj, na tujce bo opozoril z glasnim laježem.
V primerjavi z nemškimi ovčarji včasih malce bolj previden in plašen. Ima miroljuben karakter in se hitro navadi na tujce, ko mu jih predstavimo.
Trening in vzgoja
Bele švicarske ovčarje je dokaj preprosto vzgajati, lastnik mora biti vztrajen, dosleden in odločen. Ta pasma se zaradi svoje nežne on občutljive narave najbolje odziva na pozitivno motivacijo (pohvala, igra, nagrajevanje s priboljški..) in ne prenese agresivnega nastopa, povzdigovanje glasu, saj bo pes nehal sodelovati.
Katere aktivnosti so primerne za švicarske ovčarje?
Beli švicarski ovčar zaradi svoje inteligence in energičnosti potrebuje veliko fizične in miselne aktivnosti. Švicarski ovčar bo užival na dolgih sprehodih, v teku s svojim lastnikom, obožuje plavanje, da ostanejo srečni pa potrebujejo tudi različne igre in miselne zaposlitve (metanje frizbijev, žogic…). Ker so zelo vzdržljivi so ti psi odlični spremljevalci za različne dejavnosti na prostem in razne športe.
Prav tako so beli lepotci odlični kandidati za različne pasje športe, kot so agility, poslušnost in sledenje. Beli švicar bo izredno užival, če mu na teden namenimo nekaj ur telesno in miselno bolj zahtevnih aktivnosti.
Najbolj idealni življenjski prostor za belega švicarskega ovčarja je hiša z velikim ograjenim vrtom, ki psu ponuja možnost svobodnega gibanja, da se pes razmiga po svoji volji. Vsekakor je pes primeren tudi za stanovanje, pomembno je le da upoštevamo, da je to pes, ki potrebuje veliko gibanja, se tega zavedamo in poskrbimo, da bo pes dovolj fizično in miselno zaposlen.
Pasmi so zelo všeč tudi različne miselne igre, pri tem si lahko pomagate tudi z različnimi interaktivnimi igračami.
Zdravje
Beli švicarski ovčar je načeloma zelo zdrava pasma, lahko pa se pojavijo naslednje zdravstvene težave.
DISPLAZIJA KOLKOV: displazija kolkov je dedna bolezen, pri kateri se kolčni sklepi ne razvijajo normalno. Zaradi tega pride na sklepih do sprememb, ki so boleče, zato pri opazimo nepravilno hojo, šepanje, težave pri vstajanju…
DISPLAZIJA KOMOLCA: dedna bolezen komolčnega sklepa, pri kateri pride do nepravilne rasti kosti v komolčnem sklepu, kar povzroča bolečino in pri psu opazimo šepanje.
ALERGIJE/INTOLERANCE: pri veliko belih švicarskih ovčarjev se pojavlja preobčutljivost na hrano in druge alergije. Pojavljajo se različni klinični zanki, ki so značilni za alergije (praskanje, rdečica, izpuščaji, ponavljajoča vnetja ušes, bruhanje, driska…).
RAZTRGANJE KRIŽNIH VEZI: Beli švicarski ovčarji so pasemsko nagnjeni k degeneraciji križne vezi, ki igra ključno vlogo pri stabilizaciji kolena. Pri psu s poškodbo križne vezi opazimo šepanje. Psa je potrebno odpeljati k veterinarju ortopedu, ki bo ocenil poškodbo in se odločil za ustrezno zdravljenje, običajno je potrebna operacija.
Z izbiro odgovornega vzreditelja, ki ima v vzreji le zdrave in natančno veterinarsko pregledane pse, se lahko izognemo genetskim boleznim, kot sta displazija komolca in kolkov.
Nega
Švicarski ovčarji niso zahtevni za negovanje. Imajo srednje dolgo belo dlako, ki ne potrebuje striženja, potrebuje pa redno krtačenje preko celega leta enkrat do dvakrat na teden. Dlaka je gosta s podlanko in mu odpada preko celega leta, bolj intenzivno pa v času menjavanja dlake v spomladanskem in jesenskem času, zato takrat potrebujejo več česanja. Jeseni se njihov kožuh oblikuje v čudovit gost zimski kožuh. Za redno tedensko krtačenje uporabimo običajne krtače za česanje, slicker brush krtače, najdeš tukaj.
Za odstranjevanje poddlanke pa uporabimo glavnik grabljice ali pa ˝ coat king˝ krtače , ki odstranijo le poddlanko.
Belega švicarskega ovčarja ni potrebno pogosto kopati, saj je njihova dlaka precej odporna na umazanijo. Popolnoma dovolj je, da jih okopamo enkrat na mesec (v slabem vremenu in zimskem času dnevno z vodo speremo tačke in spodnji del trebuha). Kadar je pes umazan in ga ne želimo še skopati, počakamo, da se posuši umazanija in nato psa temeljito skrtačimo, običajno na ta način odstranimo vso umazanijo.
Bele švicarske ovčarje lahko na temeljite nege odpeljemo tudi v salon k pasjemu frizerju, ki bo poskrbel za celotno nego, predvsem je to priporočljivo v času menjave dlake.
Vzreja in cena belega švicarskega ovčarja
Švicarski ovčar je še dokaj redka pasma. Za mladička bomo odšteli nekje med 1000 in 2000 eur, odvisno od države in vzreditelja, kjer bomo psa kupili. Pomembno je, da se za nakup psa odločimo pri odgovornem vzreditelju, ki ima zdrave pse in narejene ustrezne genetske teste, ter s psi ravna lepo in odgovorno.
Klara Krek, dr.vet.med
