Članki

BOLEZNI IN POŠKODBE ZOB PRI PSIH

BOLEZNI IN POŠKODBE ZOB PRI PSIH

Težave z zobmi🦷se lahko pojavijo pri psih 🐶vseh starosti. Pri mladih psih težave najpogosteje povzročajo zaostali mlečni zobje, dokaj pogoste pa so tudi travmatske poškodbe zob. Pri starejših psih pa so najpogostejša vnetja obzobnih tkiv.

❓Kateri so opozorilni znaki, da gre za obolenje v ustni votlini psa in jih ne smemo zanemariti?

❓Katere so najpogostejše težave in kako jih uspešno preprečiti?

 

V ustni votlini psov se lahko pojavljajo različne bolezni, najpogosteje pa se pojavljajo bolezni povezane z zobmi in z obzobnimi tkivi. Na grobo lahko razdelimo bolezni zob na:

- paradontalna bolezen

- endodontske težave

- ortodontske težave.

Pri paradontalni bolezni gre za bolezni, ki prizadanejo obzobna tkiva psov (vnetja obzobnih tkiv-dlesni itd.). O endodontskih težavah govorimo takrat, ko je prizadeta zobna pulpa, do katerih najpogosteje pride zaradi zloma zoba. Psi si zob najpogosteje zlomijo med grizenjem trdih predmetov, lovljenjem trdih igrač... Zlom zoba s poškodbo zobne pulpe je izredno boleče stanje, ki nujno potrebuje zdravljenje s strani veterinarskega stomatologa!!

Ortodontske težave pa se pri psih najpogosteje pojavljajo zaradi zaostalih mlečnih zob. Mlečne zobe iz njihovega ležišča v dlesni načeloma izrinejo izraščajoči stalni zobje, vendar  lahko v določenih primerih ne pride do izpada mlečnega zoba ali več zob. V kolikor pride do zaostalih mlečnih zob, se svetuje kirurška odstranitev le-teh, saj lahko zaradi svoje navzočnosti povzročajo nepravilno izraščanje stalnih zob. V kolikor ima vaš kuža težave z zaostalim mlečnim zobovjem, vam svetujem pregled pri osebnem veterinarju, ki bo določil nadaljne ukrepe. Nepravilna postavitev zob je lahko tudi prirojena ali pa vzrok tiči v poškodbah, tumorskih obolenjih.

Od vseh bolezni v ustni votlini pa se pri psih najpogosteje pojavlja vnetje obzobnih tkiv, torej paradontalna bolezen! Bolezen se prične sprva z nalaganjem mehkih zobnih oblog, katere kasneje mineralizirajo in se spremenijo v trdne zobne obloge oz tako iemnovani zobni kamen. Zobne obloge se pričnejo nalagati na površino zoba, sprva tik ob dlesni, od tu pa se nato razširijo na celotno zunanjo površino zoba. Dlesni na pojav mehkih zobnih oblog dokaj hitro reagirajo, pride do vnetja dlesni ali gingivitisa. Bolezen lahko na tej stopnji zaustavimo s profesionalnim čiščenjem površine zob, ki ga opravi veterinar v splošni anesteziji.  Če bolezen v tej stopnji spregledamo, vnetni proces napreduje v globlja tkiva, dlesen prične odstopati, zob pa izgublja oporo. Končni stadij bolezni privede do tako močno poškodovanih obzobnih tkiv, da pride do izpada zob, pojavijo se ognojki, gnoj pa si lahko celo najde svojo pot na prosto skozi kožo ali v nosno votlino. Bolezen je za psa zelo boleča!!

Kako prepoznamo, da gre za obolenje ustne votline:

- neprijeten zadah iz ust

- nabiranje trdih, rjavkasto obarvanih zobnih oblog

- izcejanje sline

- krvav izcedek, krvava slina

- očitni znaki bolečine pri žvečenju hrane (odklanjanje hrane...)

- pojav oteklin, bul okoli gobčka, pod očesi...

 

Kako lahko preprečimo pojav paradontalne bolezni oz kako lahko ustavimo njeno napredovanje?

Kadar je bolezen na stopnji zgodnjega vnetja dlesni, lahko napredovanje bolezni zaustavi že lastnik sam in sicer s kakovostno prehrano in z ustrezno zobno higieno. Za ustrezno zobno higieno se šteje redno dnevno ščetkanje zob z zobno pasto za pse. Ščetkanje zob lahko izvajamo s posebnimi šččetkami, ki so prilagojene za pse ali pa s posebnimi naprstniki (silikonski naprstniki na katere nanesemo zobno pasto, antibaterijskimi naprstniki ali naprstniki za enkratno uporabo- najdeš jih tukaj!). Pomembno je, da pse na ščetkanje navajamo že od mladička dalje, sicer imamo lahko težave oz nam pes kasneje ščetkanja ne dovoli. V teh primerih si lahko pomagamo s posebnimi veterinarskimi dietami za zobe (briketki so trše strukture in drugačne sestave, da pomagajo pro odstranjevanju zobnih oblog) ali pa s posebnimi prehranskimi dodatki- prahom za zaviranje nastajanja zobnih oblog, ki ga posipamo po hrani psa- najdeš ga tukaj. Priboljški za nego zob-tukaj.

V primeru, da se je na zobeh nabralo že veliko zobnih oblog, zobnega kamna bo potreben poseg pri veterinarju. Veterinar bo kužka dal v splošno anestezijo in zobe očistil s posebnimi pripomočki.

Pregled zob mora biti del rednega pregledovanje s strani lastnika in del rednega letnega pregleda živali ob cepljenju pri veterinarju! Za zdravje zob vašega ljubljenčka vam svetujem redno ščetkanje!

Klara Krek, dr.vet.med

Hrana ARDEN GRANGE- za najbolj občutljive pse in mačke

Hrana ARDEN GRANGE- za najbolj občutljive pse in mačke

Čedalje več hišnih ljubljenčkov je občutljivih na določeno vrsto hrane oz določeno sestavino v hrani. Alergije na hrano predstavljajo pri psih enega najpogostejših vzrokov za alergije! V nadaljevanju ti bom povedala malo več o alergiji na hrano.

Ker se dobro zavedamo tega, da narašča število psov in mačk, ki imajo tovrstne težave, smo v našo ponudbo dodali odlično  hrano angleškega proizvajalca- Arden Grange, ki proizvaja brikete, ki so primerni za pse in mačke z različnimi alergijami.

Proizvajalec hrane Arden Grange je dolgoletni kinolog in vzreditelj nemških ovčarjev, tako je v razvoj hrane Arden Grange vlil vse svoje izkušnje in znanje. Iz hrane so tako odstranili večina snovi, ki povzročajo alergije, prebavne motnje. Tako hrana Arden Grange ne vsebuje pšenice, soje, mlečnih izdelkov, govedine, umetnih barvil in konzervansov. Iz vse Arden Grange hrane so odstranili tudi ovseno moko, ker so ugotovili, da to povzroča tekoče iztrebke močnih vonjav.

Arden Grange hrana je prijetnega okusa zaradi visoke vsebnosti kakovostnih maščob, ki so ohranjene z uporabo naravno pojavljajočih se tokoferolov z vitaminom E. Piščančja maščoba, ribje olje in olje iz lanenega semena so vključena v vso hrano za zagotovitev odličnega vira energije in pravilnega razmerja Omega 6 : Omega 3, ki pomaga vašemu ljubljenčku ohraniti sijoč in zdrav kožušček.

Za vir vlaknin so v vseh hranah Arden Grange visoki kakovostni pesni rezanci, ki izboljšuje prebavo v črevesju. Primarni vir ogljikovih hidratov v vseh prehranah je visoko kakovostna riževa moka, ki je prav tako lahko prebavljiva in ima izredno nizko stopnjo netolerance.

Arden grange ima za bolj občutljive pse na voljo okuse s svežim lososem ali svežo jagnjetino ter Sensitive - belo ribo s krompirjem za tiste najbolj občutljive pse. Celoten izbor Arden grange hrane vsebuje sledeče sestavine, ki so izredno koristne za tvojega ljubljenčka:

  • Izvleček brusnice – preprečuje infekcije sečil in pomaga vzdrževati zdrava sečila.
  • Nukleotide – naravne kratko-verižne beljakovine, ki posebej koristijo prebavnemu in imunskemu sistemu.
  • Pro-biotični FOS in MOS – pospešuje nastanek prijazne črevesne bakterije, ki zmanjšuje kopičenje škodljive črevesne flore
  • Izvleček Yucce – ima lastnost naravnega antioksidanta in pomaga pri zmanjševanju telesnih vonjav in vonjav iztrebkov.

Kaj je alergija oz preobčutljivost?

Alergija je reakcija organizma na določeno snov (alergen), ki sproži pretirano reakcijo imunskega sistema. Alergeni so lahko naravne ali sintetične snovi, s katerimi pridejo psi in mačke v stik tako, da jih vdihnejo, pridejo z njimi v kontakt preko kože in sluznic ali jih zaužijejo.

Najpogostejši vzroki za alergije pri psih in mačkah:

  • Hrana (živalske ali rastlinske beljakovine, pšenica, riž, soja…)
  • Pršice (hišne ali prehranske)
  • Bolšja slina
  • Spore plesni
  • Cvetni prah
  • Trave, drevesa…

Kaj je preobčutljivost (alergija)na hrano?

Preobčutljivost na hrano je eden izmed treh najpogostejših vzrokov za alergijsko bolezen kože in predstavlja 5 % vseh bolezni kože pri psih in mucah. Za alergije na hrano je značilno, da niso sezonsko pogojene, lahko se pojavijo pri katerikoli pasmi in pri katerikoli starosti živali. Približno tretjina psov razvije alergijo na hrano pred dopolnjenim enim letom starosti. Psi in mačke lahko razvijejo alergijo na katerokoli sestavino hrane, lahko tudi na več sestavin hkrati. Najpogosteje so občutljivi na govedino, mlečne izdelke, pšenico, perutnino, jajca, jagnjetino, sojo itd. 

Kako se kaže alergija na hrano pri psi in mačkah?

Značilni simptomi so srbež, ponavljajoča se vnetja kože in vnetje zunanjih sluhovodov. Spremembe se pojavljajo predvsem na obrazu, vratu, pod pazduhami in v dimljah. Pri približno 15 % psov in mačk se pojavijo tudi prebavne motnje, ki jih opazimo kot pogostejše iztrebljanje, drisko, napet trebuh in bruhanje.

Kaj pa intoleranca na hrano?

Marsikdo misli, da je preobčutljivost oz alergija popolnoma enako kot intoleranca. Venadr temu ni tako. Intoleranca je bolezensko stanje organizma, pri katerem gre za pomanjkanje določenega encima v prebavilih. Zaradi pomanjkanja ne pride do popolne razgradnje hrane, neprebavljena hrana prehaja iz tankega v debelo črevo, kjer postane hrana bakterijam, ki izločajo pline. Klinično se kaže podobno kot alergija na črevesju, in sicer v obliki napenjanja in drugih spremljajočih prebavnih težav.

Zelo pogosta je intoleranca na laktozo (mlečni sladkor) in fruktozo (sadni sladkor).

 Arden Grange prehrana je hipoalergena in ne vsebuje pšeničnega glutena, govedine, soje in mlečnih izdelkov. Prav tako ne vsebuje umetnih barvil in umetnih konzervansov, saj je naravno ohranjena z uporabo mešanice tokoferolov in izvlečka rožmarina.

Celotno ponudbo Arden Grange najdeš TUKAJ

KAKO POMAGATI LJUBLJENČKOM V STRESNIH SITUACIJAH (PETARDE, OGNJEMETI)

KAKO POMAGATI LJUBLJENČKOM V STRESNIH SITUACIJAH (PETARDE, OGNJEMETI)

Prihaja praznični čas in z njim tudi pokanje petard, ognjemeti, hrup in druge spremembe v okolici, ki lahko zelo negativno vplivajo tudi na  zdravje in počutje živali, saj vse to za njih predstavlja zelo stresne situacije.

Kaj je definicija stresa?

Stres je definiran kot odgovor organizma na neželene situacije, med katere lahko štejemo bolezen in poškodbe, občutek ogroženosti in strah. Ker se v stresnih situacijah izločajo hormoni, ki telo pripravijo na hiter odziv, se v telesu pojavijo določene biokemične spremembe, ki same po sebi sicer niso bolezensko stanje, velikokrat pa vplivajo na padec odpornosti in s tem povečano možnost za pojav različnih obolenj. Pri psih in mačkah je stres lahko vzrok za neželene vzorce obnašanja, kot so tresenje, lajanje, skrivanje, pobeg od doma, uničevanje predmetov ali pretirano lizanje po telesu.

Ločimo tri stopnje stresa:

1.Stopnja:  Alarm- ko je grožnja ali stresor prepoznan  je odziv organizma alarm. V tej fazi pride do  pospešene tvorbe in izločanja adrenalina, da se lahko izvede napad (obramba) ali umik. Adrenalin pa vpliva tudi na tvorbo in izločanje stresnega hormona -kortizola. Njegova funkcija je povišanje krvnega tlaka in krvnega sladkorja ter zmanjšanje imunskega odziva.

  1. Stopnja: Upor . Če stresor vztraja je nujno ukreniti nekaj da se mu upremo. Čeprav se organizem skuša prilagoditi napetosti in zahtevam okolice, tega ne more vzdržati neskončno dolgo in rezerve se postopoma izčrpajo.
  2. Stopnja: končna stopnja razvoja stresa- izčrpanost. Na tej stopnji se vsi viri, vse rezerve postopoma izčrpajo. Organizem ni vež zmožen ohranjati normalnih funkcij in če se a stopnja podaljšuje so posledice lahko bolezenske. Ravno v primerih dolgotrajne izpostavljenosti stresu pride zaradi delovanja kortizola do padca imunskega sistema in posledično do poslabšanja morebitnih kroničnih obolenj ali večje dovzetnosti za pojav bolezni, zato je pomembno, da tudi domačim živalim pomagamo omiliti stresne situacije.

 

Da ne obremenimo organizma še dodatno, lahko živalim, ki se na tovrstne spremembe pretirano odzovejo, ponudimo:

sredstva, ki vsebujejo triptofan, baldrijan, meliso,kamilico, in magnezij in tako delujejo pomirjevalno na naraven način 

ali

 Sredstva, ki vsebujejo L-theanin, kolostrum, tiamin in lecitin


 

Kako delujejo te snovi?

 Triptofan je življenjsko pomembna aminokislina in vpliva na izločanje hormona sreče- serotonina in na hormon melatonin (hormon za spanje), ki delujeta na cikel spanja in zmanjšata vznemirjenost, napadalnost in nemir.

Magnezij zmanjša napetost mišičnih vlaken, vpliva na ureditev srčnega ritma, vzdržuje pretočnost žil, vpliva na metabolizem in na prenos živčnega sistema (sodeluje pri tvorbi serotonina).

Baldrijan zavira encimski sestav, odgovoren za presnovo gama-aminomaslene kisline v osrednjem živčevju, množina slednje se zveča, zmanjša se osrednja živčna dejavnost, to pa ima pomirjevalni učinek.

Navadna melisa, kamilica deluje pomirjevalno in sprošča; krepi srce in ožilje ter niža krvni tlak.

Še nekaj nasvetov s katerimi lahko pomagamo našim živalim, pri premagovanju stresa:

  • Poskrbite, da se bo vaš hišni ljubljenec v času pokanja vedno imel kam skriti. Lahko mu zagotovite posebno zvočno izolirano sobo, lahko se skrije v omaro ali pod kavč. Naj najde prostor, kjer se bo vsaj za silo počutil varno. V času pokanja zastrite okna – v stanovanju naj igra glasba, ki bo vsaj nekoliko omilila neznosen zvok petard.
  • Kompresijska obveza: gre zato, da našega ljubljenčka na poseben način ovijemo s šalom, kot to prikazuje slika spodaj. Pri tem moramo paziti, da obveze ne zategnemo preveč in ne premalo! Z obvezo našemu ljubljenčku damo občutek varnosti, ga pomirimo. Seveda to ni nujno, da bo dobro vplivalo na vsako žival. V kolikor žival postane nemirna, se vrti v krogu, se želi znebiti obveze, jo odstranimo. Vsak lastnik najbolje pozna svojo žival in ve na kakšen način se jo najbolje pomiri.
  • V času pokanja petard poskusite svojo žival čim bolj zamotiti in se z njo igrati. Zelo pomembno je, da tudi sami pokanju petard ne posvečate nobene posebne pozornosti – če boste vznemirjeni vi, se bo vaše razpoloženje preneslo tudi na vašo žival. Torej ob pokanju, pokih nikoli ne mirite svoje živali, temveč se z njo igrajte, ponavljajte trikce…
  • Če je vašo žival zelo strah pokanja in jo na noben način ne uspete pomiriti, vam svetujem uporabo naravnih preparatov proti stresu- za pse jih najdeš tukaj, za muce pa tukaj.Ker gre za naravne preparate in imajo milejši učinek, se lahko zgodi, da pri zelo prestrašenih živalih tudi to ne bo zadostovalo. V tem primeru vam svetujem, da se obrnete na svojega veterinarja in se z njim posvetujete , kako ravnati naprej. V primeru, da se vaša žival nikakor ne more umiriti, vam bo veterinar za vašo žival predpisal pomirjevala. Za nekatere živali je lahko stres, ki ga doživljajo zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov, preprosto prevelik, strah pa se z leti samo še stopnjuje.
  • Vaši živali vedno zagotovite varno okolje. Če je na primer pes navadno zunaj v pesjaku, mu vsaj v času pokanja petard zagotovite varno zavetje v hiši ali garaži. Zunanje muce ali muce, ki so notranje in zunanje v času pokanja namestite na varno v hišo.
  • Ko psa peljete na sprehod, naj bo vedno na vrvici. Pes se namreč lahko tako močno ustraši poka petarde, da pobegne in se izgubi. Prav v prazničnem času se zelo poveča število izgubljenih hišnih ljubljenčkov.

Vam in vašim ljubljenčkom želim mirne in vesele praznike, ter zdravo in srečno v novem letu!

Vaša Klara Krek,dr.vet.med

 

MOČERADI- JESENSKA NEVARNOST ZA PSE!

MOČERADI- JESENSKA NEVARNOST ZA PSE!

Jesenski deževni dnevi so tukaj! S toplimi in deževnimi dnevi pa na plano pokukajo tudi močeradi. S svojo opozorilno črno-rumeno barvo nam sicer sporočajo, da naj jih raje občudujemo le od daleč, medtem ko se marsikateri pes ne more upreti skušnjavi, da bi se z njim poigral, ga ugriznil ali celo požrl. Ker je stik z močeradom za pse zelo nevaren in lahko celo usoden, je v tem letnem času potrebna pazljivost, ko se svojimi kosmatinci sprehajate po gozdu, naravi.

Splošne značilnosti močeradov:

Navadni močerad (Salamandra salamandra) je dvoživka, ki živi v gozdnatih in hribovitih področjih srednje Evrope. Najpogosteje ga najdemo v listnatih gozdovih, saj se rad skriva med odpadlim listjem in v podrtih, z mahom obraslih deblih. V svojem življenjskem prostoru potrebuje tudi ribnike in manjša jezera za razvoj ličink. Večinoma močeradov ne opazimo, saj so skriti v podrasti in aktivni predvsem zvečer ter ponoči. Jeseni, ob dalj časa trajajočih deževjih, pa pridejo na plano tudi podnevi in nam pogosto prekrižajo gozdne poti.

 

Zakaj je močerad tako nevaren za pse?

Močeradi imajo posebne zaušesne žleze, v katerih se nahaja strupena snov z imenom samandarin, s katero se branijo pred plenilci. Samandarin je močan alkaloidni strup, ki ob zaužitju ali ob stiku s kožo in sluznicami že v zelo majhnih količinah prizadene živčni sistem. 

Torej, če pes ugrizne ali poje močerada, se prvi klinični znaki pojavijo že nekaj minut po stiku s strupom. Opazimo lahko:

  • nemir
  • tresenje
  • pospešeno dihanjein 
  • penasto slinjenje.

Pozneje se pojavijo močni mišični krči in oteženo dihanje. Pes lahko zaradi zadušitve pogine v nekaj minutah ali urah!

Kako hudi bodo znaki zastrupitve, je odvisno od velikosti psa in količine zaužitega strupa.

 

Kakšna je terapija ob zastrupitvi?

Zdravila ali protistrupa proti močeradovem strupu ni, zato je preventiva ključnega pomembna. Svetujem, da imate pse med sprehodom pod nadzorom in na povodcu!

Kaj naredimo, če pes vseeno pride v stik z močeradom?

Če pride pes v stik z močeradom ali sumimo, da je prišel, je potrebno psu nemudoma sprati gobček z navadno vodo in nemudoma poiskati veterinarsko pomoč!

Lep jesenski pozdrav,

                                             vaša Klara Krek,dr.vet.med

 

Preberi tudi Ozzyjevo srečanje z močeradom.

 

GONITEV PRI PSIH

GONITEV PRI PSIH

Prva gonitev pri psicah nastopi zelo različno, odvisno od velikosti psice, velja pa, da pri manjših pasmah psic gonitev nastopi hitreje kot pri psicah večjih pasem.

Pri majhnih pasmah nastopi približno med šestim in desetim mesecem starosti, pri velikih pasmah pa se prva gonitev pojavi nekoliko kasneje, večinoma po dvanajstem mesecu starosti.

Večina psic se goni dvakrat letno, za nekatere pasme psov pa je značilno, da se gonijo le enkrat letno ( basenji in sibirske pasme). Psičke pasme nemški ovčar pa se lahko gonijo tudi na vsakih 4-5 mesecev. Ciklusi se pri psičkah ponavljajo neprekinjeno do konca življenja.

Gonitev pri psičkah lahko razdelimo na več faz:

  • Predgonitev ali proestrus: povprečno traja 9 dni (2dni-3 tednov), v tej fazi opazimo otečenost vulve, krvav izcedek iz nožnice, samica postane zanimiva za samce, vendar ne dovoli zaskoka
  • Gonitev ali estrus: traja običajno 5-6 dni, začne pa se največkrat enajsti dan po začetku krvavitve. V tem času pride do ovulacije, izcedek se zbistri in samica dovoli zaskok samca, odmika rep, čvrsto stoji.
  • Obdobje po gonitvi ali diestrus: traja 60 do 75 dni
  • Anestrus ali čas mirovanja spolnih organov: traja približno 4 mesece.

Znaki gonitve pri psičkah:

  • Spremenjeno vedenje (neposlušnost, nemirnost, otožnost, nekatere cvilijo, zmanjšan apetit ali požrešnost)
  • na sprehodu pogosto urinirajo in s tem sporočajo svojo pripravljenost na parjenje
  • otekla sramnica
  • krvavo sluzav izcedek iz nožnice.

Kdaj je psica pripravljena na parjenje oz. kako določimo optimalni čas paritve?

S paritvenim refleksom na primer, pri katerem z roko podrgnemo psico po križu, lahko preizkusimo, ali je psica godna. Če je psica pripravljena na zaskok, umakne rep in dvigne spolovilo. Bistvo določanja najugodnejšega dne za parjenje je, da predvidimo dan, ko lahko zadostno število spermijev v maternici in jajcevodih doseže zrelo jajčno celico, pripravljeno na oploditev.

Najugodnejši čas za paritev lahko določi veterinar na veterinarski kliniki, kjer na podlagi citološke presoje vaginalnega brisa lahko ugotovi v kateri fazi ciklusa se nahaja goneča se psička.

Najzanesljivejša metoda je merjenje koncentracije progesterona v krvi. Glede na vrednost progesterona v krvni plazmi lahko ocenimo čas ovulacije in s tem najugodnejši čas parjenja.

Kaj pa samci?

Samci nimajo izraženega spolnega cikla, tako kot ga imajo samičke in so na paritev pripravljeni kadarkoli. Vonj goneče se psice zaznajo že na razdalji nekaj kilometrov.

 Postanejo nemirni in neješči, pogosto so na sprehodu neposlušni, zaposleni so zgolj z ovohavanjem in markiranjem mest, kjer je svoj vonj pustila goneča se psica. Doma lahko cvilijo, tulijo, zavračajo hrano…Nekaterim psom še tako visoka in skrbno zgrajena vrtna ograja ne bo preprečila, da ne bi ušli na prostost in se potepali po okolici. Pasji snubci so zelo vztrajni. Pred domovanjem goneče se psice vztrajajo ne glede na vremenske razmere, podnevi in ponoči. Lahko si predstavljamo, da je gonitev ene same psice naporno obdobje za celo naselje.

Zakaj sterilizirati oziroma kastrirati?

Veterinarji priporočamo sterilizacijo psic in kastracijo psov, ki niso namenjeni za vzrejo, saj s posegoma lahko preprečimo številne bolezni. Sterilizacija in kastracija sta rutinska kirurška posega, ki se ju izvaja v splošni anesteziji.

Pri sterilizaciji se psičkam odstrani jajčnika, maternico pa le v primeru patoloških sprememb. Pri kastraciji pa sem samcem odstrani moda. Z odstranitvijo spolnih žlez se izognemo neželenemu vedenju povezanem z gonitvijo, preprečimo pa tudi pojav bolezni, ki se sicer pojavljajo pri intaktnih živalih, preprečimo prenos dednih bolezni.

Sterilizacija se svetuje tudi pri psičkah, pri katerih se pogosto pojavlja navidezna brejost. Pri psicah namreč po končani gonitvi nastopi progesteronska faza, ki traja približno dva meseca. V tem obdobju se aktivira mlečna žleza in začne izločati mleko. Psice cvilijo, so nemirne, delajo gnezdo in svoje igrače obravnavajo kot mladičke. Pri nekaterih psicah lahko pride tudi do vnetja mlečne žleze, mastitisa, ki ga moramo pravočasno prepoznati in primerno zdraviti.

Z zgodnjo sterilizacijo se zmanjša tudi možnost za pojav tumorjev na mlečni žlezi, ki so eni najpogostejših tumorjev pri psih.

Pri steriliziranih psicah se prav tako drastično zmanjša možnost za nastanek gnojnega vnetja maternice ali piometre. To je zelo resno stanje, zaradi katerega lahko psica tudi pogine.

Opozoriti moramo tudi na slabosti sterilizacije in kastracije: pri steriliziranih psicah se pogosteje pojavlja težava z zadrževanjem urina ali inkontinenca, ki jo lahko lajšamo z zdravili. Sterilizirane psice in kastrirani psi so pogosteje nagnjeni k pridobivanju čezmerne telesne teže kot intaktni psi in psice. Veliko gibanja in ustrezna prehrana ohranjata pse v primerni kondiciji.

Pri samcih s kastracijo preprečimo nastanek tumorjev na modih, ki se pogosto pojavljajo pri starejših psih. Še posebej priporočljivo je kastrirati tiste pse, pri katerih se moda niso spustila v mošnjo in so v trebušni votlini ali v podkožju v predelu dimelj. Zaostala moda se namreč še pogosteje tumorsko spremenijo, hkrati pa je kriptorhizem dedna napaka, ki se prenaša s staršev na potomce. S kastracijo tudi preprečimo težave zaradi benigne hiperplazije prostate, ki se zaradi delovanja spolnih hormonov pogosto pojavi pri starejših odraslih psih.

Kdaj je primerni čas za sterilizacijo moje psičke?

Nimamo splošnega časovnega okvirja, ki bi bil primeren za sterilizacijo vseh psičk. S številnimi študijami so prišli do rezultatov, ki narekujejo najbolj primeren čas za sterilizacijo, glede na velikost psičke.

Pri psičkah manjših pasem se priporoča sterilizacijo pred prvo gonitvijo, to je okrog 6. meseca starosti. Nekoliko drugače pa je to pri psičkah velikih pasem. S študijami so namreč ugotovili, da lahko prezgodnja sterilizacija vpliva na nepravilni razvoj skeleta in večjo pojavnostjo poškodb kolenskih vezi kasneje v življenju. Zato se priporoča sterilizacija psičk velikih pasem po prvi gonitvi, ko dosežejo tudi telesno zrelost.

 

Preberi tudi Ozzyjev blog, v katerem razkriva kako je pri njem v tem obdobju🐾🐕 TUKAJ

SUHA KOŽA IN DLAKA PRI PSIH

SUHA KOŽA IN DLAKA PRI PSIH

Koža je tako kot pri ljudeh, tudi pri psih največji organ in predstavlja bariero med notranjostjo telesa in zunanjim svetom. Izgled kože in dlake vašega psa je ogledalo njegovega splošnega zdravja, zato je zelo pomembno, da sta v dobrem stanju. Na njuno stanje vpliva veliko različnih dejavnikov. Zakaj se pri psih pojavi suha koža in dlaka? Kako ukrepamo?

Vzroki za pojav suhe kože in prhljaja pri psih so:

  • Hrana slabe kvalitete
  • Agresivni šamponi, pogosto kopanje in ne-temeljito izpiranje
  • Suh in vroč zrak (pozimi- predvsem psi, ki živijo v stanovanju, zaradi kurjave in poleti zaradi vročega in suhega vremena)
  • Klimatski pogoji (poletna vročina, pogosto kopanje v slani vodi)
  • Ne-redno in nepravilno krtačenje
  • Kronično draženje kože
  • Dedne bolezni
  • Hormonske bolezni
  • Zajedavske bolezni
  • Neznan vzrok.

Kadar se pojavijo težave s suho kožo in prhljajem lahko pri psu opazimo :

  • Pretirano praskanje
  • Suho koža in prhljaj
  • Suho in ne-svetlečo dlako.

Nasveti za izboljšanje dlake in kože:

Lep sončen pozdrav,

Klara Krek

ALI TUDI PSE LAHKO OPEČE SONCE?

ALI TUDI PSE LAHKO OPEČE SONCE?

Poletje je čas, ko smo veliko zunaj, izpostavljeni soncu in vročini, zato se kaj hitro zgodi, da nas sonce nehote opeče in povzroči opekline. Vsi se dobro zavedamo, kako nevarno so sončne opekline pri nas in kako hude so lahko posledice. Ali se zavedamo tudi, da lahko tako kot nas opeče tudi naše štirinožne prijatelje? Sonce je seveda tako kot za nas, nevarno tudi za živali.

Katere živali so najbolj izpostavljene sončnim opeklinam?

- živali s svetlo dlako (predvsem občutljive so konice uhljev, nosni greben, smrček, predel okoli oči, hrbet)

 - živali z redko dlako, zelo kratko postriženi psi, psi brez dlake

- psi, ki radi ležijo na soncu na hrbtu (občutljiv neporaščen del trebuščka)

- posebej občutljive pasme: argentinska doga, beli buldogi, bokserji, dalmatinci, mai angleški hrti, bigli, vse pasme brez dlake, pri mačkah pa so v večji nevarnosti vse bele ali večbarvne mačke z belo dlako po glavi.


Kako preprečimo sončne opekline?

- zadrževanje živali na senčnih lokacijah (predvsem v opoldanskih urah, ko je sonce najmočnejše)

- posebaj občutljive pasme, ter posebaj občutljiva mesta zaščitimo s sončno kremo za živali , ki jo najdeš tukaj

- za sončne opekline so nevarni tudi daljši pohodi v gorah, zato se v takih primerih priporoča uporaba zaščitnih majic, plaščkov, kapic...

Kako se kažejo sončne opekline pri živalih?

Sončne opekline se kažejo kot akutna vnetja kože- pojav pordele, luskinaste kože in  v hujših primerih  celo s pojavnostjo mehurjev. Pri posameznih primerih je koža tudi srbeča, boleča.

Tako, kot pri ljudeh, tudi pri živalih sončne opekline lahko vodijo v razvoj kožnega raka in drugih kožnih tumorjev.

Prva pomoč pri pojavu opeklin

- kadar opazimo zgoraj naštete znake žival nemudoma umaknemo v senco

- začetne simptome se lahko lajša z uporabo hladnih obkladkov ali pomirjujočih mazil

- kadar gre za resnejše primere opeklin, je potrebno obiskati pomoč veterinarja, ki bo predpisal potrebno terapijo.

Psi so na vročino veliko bolj občutljivi kot ljudje, zato moramo še posebaj paziti na njih. Svetujem vam, da jih zadržujete v senci, na voljo morajo imeti dovolj sveže pitne vode, ohladite jih v potoku, morju, jezeru ali domačem bazenčku, lahko pa jim ponudite tudi hladilne blazine, hladilne ovratnike ali hladilne igrače, s pomočjo katerih bodo lažje prenašali vroče dneve ;)

Vaša Klara

Preberi tudi:

Zastrupitev s slano vodo pri psih.

Dehidracija psa lahko vodi v smrt! Kako jo prepoznamo in kako preprečimo?

Toplotni udar pri psu

Ali se psi res potijo?

 

ZGODBA O GOLDYU- mucku, ki ni znal presti!

ZGODBA O GOLDYU- mucku, ki ni znal presti!

 Navihane očke zvedavo kukajo izza praskalnika, repek pomiga in zadnje tačke neumorno pobrcajo v pripravah na skok. Požene se za plišasto miško, medtem ko mlajša »sestrica« z zanimanjem opazuje njegovo večurno tekanje za igračami.

 

A vendar vedno ni bilo tako…

 Prvič sva ga videla pred dvema letoma, ko se je kup razmršene in umazane dlake, pod katero se je skrival nebogljeni mucek, prikradel v bližino in proseče pogledoval na kupček briketov, ki sva ga pustila občasnim mačjim obiskovalcem. Z otožnim pogledom, ki bi zlomil še tako močno dušo, je čakal na priložnost. Čakal, da se vsi ostali najedo in ga spustijo v bližino. Bil je sam. Popolnoma zlomljen in apatičen. Kasneje sva izvedela, da je bil pred mnogimi leti skupaj z bratcem odvržen v naselje in prepuščen usodi. Bratca je kmalu izgubil… Nevajenega človeka, ga je lakota vseeno pognala v bližino hiš v iskanju drobtinic s katerimi bi vsaj malo potolažil svoj želodček. Postal je najin vsakodnevni obiskovalec.

 

Prišla je bolezen…

 Nekega dne je žalostno zrl v kupček briketov. Poskušal je jesti, a ni šlo. Iz gobčka mu je pritekla rjava pena in vase ni spravil nič. Naslednjega dne se je nemočno stepel z bršljanom in med zibajočo hojo padel po stopnicah. Začasno je izgubil vid. Zavedala sva se, da mucek krvavo potrebuje pomoč. Poskušala sva ga ujeti, a sva lahko le nemočno opazovala, kako izginja v gozdu. Nekaj dni kasneje se je pozno zvečer obupan pojavil na vratih. Krvav, sestradan in v hudih bolečinah. Ušel je v hišo in si poiskal miren kotiček. Končno sva ga lahko ujela in odpeljala na dežurno kliniko. Sledili sta dve operaciji granuloma in sanacija stare poškodbe. Obiskovala sva ga vsak dan, odločena, da bo našel dom. Minevali so dnevi, ti so se zlili v tedne in tedni v mesece. Vsakodnevna najina prisotnost je v njemu prebudila nekaj, kar ni poznal. Iz njega je prišel čisto droben glasek. Mucek je zapredel, čisto majceno in nerodno.

 

Okrevanje in nova bolezen…

 Mesece sva že skrbela za pozabljeno in staro mačje bitje, ga navajala na človeški dotik, najprej z debelimi rokavicami, nato z roko, ga navajala na igrače, ki jih ni poznal, ko je prišel nov šok. Diabetes. Sedela sem ob oknu. Pogled mi je uhajal na utrujeno, zgarano telesce, na pozabljenega mucka, ki se nama je usedel v srce. Po oknu so polzele dežne kaplje in po mojem licu solze. Je vse zaman? Počasi je dvignil glavico in me utrujeno pogledal. K sebi je stiskal malega plišastega ježka. Njegovo prvo igračko. Ne, moj dragi zlati fantiček, borili se bomo do konca. Imel boš lepo starost, pa čeprav kratko, sva odločena. Sledili so meseci na inzulinu, jemanje krvi in dajanje injekcij. Mucek je mirno prenašal, kot bi vedel, da bo vse v redu. In bilo je.

 

Mucek prede…

 Kako čudovito ga je bilo opazovati, ko je odkrival svet v katerem je bilo zanj vse prvič. Prvi koraki po sobici, prva posteljica, prve igračke in prva posodica, ki je samo njegova. Divji in plašen mucek je počasi, s potrpljenjem in veliko ljubezni prilezel iz svoje lupine, ki je skrivala navihano in čudovito naravo mačjega lepotca. Kosmata bučka z iskrivim pogledom danes ne zna nehat presti. Ta zgodba ima srečen konec...mnoge ga nimajo. Mucek je našel svoj kavč…

 

Njegovo zgodbo smo pisali vsi…

…tisti, ki ga je brezbrižno iztrgal iz maminega naročja in odvrgel, midva, ki sva zanj skrbela in čudovito osebje na vaterinarski kliniki, ki se je mesece trudilo pri njegovem okrevanju. Predvsem pa jo je pisal Goldy, naš zlati fantiček, ki se je iz divjega mucka prelevil v popolno hišno, igrivo, scrkljano bitje. Mucka si ne izberemo sami, mucek izbere nas…

 

Petra Krsnik, 06.04.2019

ZASTRUPITEV S SLANO VODO PRI PSIH

ZASTRUPITEV S SLANO VODO PRI PSIH

Nekateri psi naravnost obožujejo vodo in plavanje v morju. Seveda je plavanje super rekreacija tudi za pse, vendar moramo ob tem biti zelo previdni, saj psi med plavanjem, igro v morju lahko zaužijejo kar precej slane vode, ki je nevarna zanje in vodi v zastrupitev, v nekaterih primerih je lahko celo usodna.

Kako in zakaj pride do zastrupitve ?

Ko pes zaužije slano vodo , v telo vnese naenkrat velike količine soli, presežek soli v telesu pa povzroči črpanje vode iz krvi v črevesje, kar vodi v drisko, bruhanje in dehidracijo. Poruši se elektrolitsko ravnovesje v telesu.

SIMPTOMI ZASTRUPITVE

Blaga zastrupitev (zaužitje majhnih količin slane vode):

Bruhanje

in driska, ki se pojavita v nekaj urah.

 Hujša zastrupitev:

Slabotnost

Apatičnost

Letargičnost

Zmedenost

Ne odzivnost

Mišični tremor -tresenje

Nekoordinirana hoja

Epileptični napadi

 Koma

Smrt. 

Če opazite katerega od zgoraj naštetih znakov pri psu, nemudoma obiščite najbližjega  veterinarja.

 POZOR: psu pri katerem sumite na zastrupitev s slano vodo nikoli ne pustite,da zaužije velike količine pitne sladke vode, saj zaradi porušenega elektrolitskega ravnovesja v telesu, lahko pride do možganskega edema in smrti.

 

ZDRAVLJENJE

Veterinar bo glede na stanje psa ocenil stopnjo zastrupitve in jo ustrezno zdravil. Kadar gre za hudo zastrupitev, lahko kljub zdravljenju pride do pogina psa.

Običajno veterinar naredi preiskavo krvi, s katero ugotovi stanje elektrolitov v telesu in se glede na stanje psa  odloči za ustrezno terapijo :

  • v blagih primerih bo vašemu psu predpisal zdravila,ki zaustavljajo drisko, preprečujejo bruhanje
  • nadomeščanje tekočin z infuzijami
  • Aplikacija drugih zdravil indiciranih glede na stanje
  • Hospitalizacija

 PREVENTIVA

Vedno na voljo dovolj sveže pitne vode (žejni psi so še bolj nagnjeni k  zastrupitvi).

Med igro, plavanjem v slani  vodi psa ves čas opazujte.

Med plavanjem naredite premore na približno 15min in psu ponudite pitno vodo.

 V primeru popite manjše količine slane vode in ob pojavu driske in bruhanja, lahko psu ponudite elektrolitsko raztopino, ki preprečuje dehidracijo in vzpostavi normalno elektrolitsko ravnovesje. Elektrolite najdeš tukaj

Želim vam lepe počitnice in čim manj nevšečnosti!

 

Vaša Klara 

 

 

 

DEHIDRACIJA PSA LAHKO VODI V SMRT! KAKO JO PREPOZNAMO IN KAKO PREPREČIMO?

DEHIDRACIJA PSA LAHKO VODI V SMRT! KAKO JO PREPOZNAMO IN KAKO PREPREČIMO?

Dehidracija je stanje, ko v organizmu zaradi različnih vzrokov pride do pomanjkanja tekočin. Najpogosteje pride do dehidracije v poletnem času, zaradi visokih zunanjih temperatur, zato moramo v tem času še posebej poskrbeti, da imajo psi na razpolago vedno dovolj sveže pitne vode. Glavni razlog za dehidracijo je namreč prav pomanjkanje vode.

V poletnem času je zelo pomembno, da imamo vedno in povsod poleg tudi stekleničko z vodo za psa, tako se bo naš kužek lahko odžejal tudi med potjo. Ne pustimo, da psi pijejo vodo iz luž, mlak ali jezer, saj s tem tvegamo pojav prebavnih motenj in razne okužbe.

Najpogostejši vzroki za dehidracijo so:

  • Pomanjkanje pitne vode (premajhne količine poleti in zamrznjena voda pozimi)
  • Prekomerno slinjenje
  • Povečano sopenje
  • Povečano uriniranje
  • Bruhanje
  • Driska
  • Obsežne opekline
  • Endokrine bolezni
  • Izguba krvi.

Na dehidracijo so občutljivejši mladički, bolni in starejši psi, zato moramo biti pri njih še posebej pozorni, saj dehidracija nastopi hitreje kot pri odraslih zdravih psih.

Kako prepoznamo dehidracijo pri psu?

  • Suhe sluznice
  • Suhe in lepljive dlesni, tudi slina postane gostejša
  • Suh smrček
  • Vdrte oči
  • Depresija
  • Slabotnost
  • Oteženo dihanje
  • Zmanjšano ali celo odsotno izločanje urina ali pojav temno obarvanega urina (koncentriran urin)
  • Zmanjšana elastičnost kože (to lahko pri svojem psu enostavno preverite, tako da privzdignete kožno gubo na vratu in opazujete kako hitro in ali se povrne v prvotni položaj. V kolikor se kožna guba ne povrne nazaj, gre za zelo hudo dehidracijo. Pri dobro hidriranem psu, se bo koža hitro povrnila v prvotno stanje. Ta ocena je nekoliko težja pri starejših suhih ali debelih živalih ali živalih, ki imajo kožne gube na tem mestu)
  • V kolikor dehidracije ne moremo oceniti s kožno gubo, si lahko pomagamo tudi tako, da na pasje dlesni pritisnemo s prstom. Na mestu pritiska se pojavi bela lisa, ki pa se mora, ko odmaknemo prst v 1-2s povrniti nazaj v rožnato barvo. Pri dehidriranih živalih pa se ta čas podaljša.
  • Pri hudi dehidraciji se pri psu pojavi šok in lahko celo smrt.

 

Kaj storim, če opazim, da je moj pes dehidriran?

  • Če gre za blago dehidracijo, pes ne bruha in je sposoben zauživati tekočino, mu ponudimo elektrolitsko raztopino. Zakaj je elektrolitska raztopina tako pomembna? Gre za uravnoteženo kombinacijo dekstroze in elektrolitov, ki hitro in učinkovito vzpostavijo normalno stanje elektrolitov in izgubljenih tekočin, ter odpravijo kislinsko-bazno neravnovesje. Pri dehidraciji s samo vodo tega žal ne dosežemo. Elektrolite v prahu najdeš tukaj.
  • V primeru, da gre pri psu za hujšo stopnjo dehidracije, moramo takoj poiskati veterinarsko pomoč, saj je pri velikih izgubah tekočin potreben intravenski vnos infuzijske raztopine.

Kako preprečimo dehidracijo?

  • Pes naj ima vedno na voljo dovolj sveže pitne vode (poleti popijejo več!)
  • Vodo za psa imejte vedno s seboj tudi na sprehodu, na poti (potovalne stekleničke in posodice - najdeš jih tukaj)
  • V poletnih mesecih ali kadar grozi psu pregretje organizma, se priporoča uporaba elektrolitskih raztopin. Uporabimo jih tudi pri psih z motnjami v oskrbi z vodo (prvi znaki driske ali driska)
  • Psov v vročih delih dneva ne izpostavljamo naporom
  • Psov sončnem vremenu ne puščamo v avtomobilih!

 

Poskrbite za svoje kosmatinčke in jih zaščitite pred nevarno dehidracijo.

 

Vaša Klara, PasjaHrana.net

 

Preberi še:

Toplotni udar pri psu

Ali se psi res potijo?

Najboljših 5 nasvetov kako kosmatinčke zaščititi pred poletno vročino!