Članki

Srčna glista ali dirofilarioza je smrtno nevarna bolezen, ki jo povzroča zajedavec, srčna glista- Dirofilaria immitis. Prenašalec tega zajedavca je komar. Komar med sesanjem krvi pri okuženi živali posesa tudi mikrofilarije, katere se v približno dveh tednih razvijejo do kužne oblike, ki jo komar nato med sesanjem prenese v krvni obtok zdrave živali. V psu se mikrofilarije razvijajo naprej in se v 3 do 4 mesecih naselijo v pljučnih žilah, kjer dozorijo v odrasle parazite. Odrasli zajedavci so gliste, dolge do 30 cm, ki se naselijo v pulmonalne arterije, pri hujših invazijah pa tudi v desno polovico srca.  Razmnoževati se začnejo približno 6 do 7 mesecev po okužbi. Odrasle srčne gliste živijo približno 5 do 7 let v psu in 2 do 3 leta v mački.

Od domačih živali najpogosteje zbolijo psi. Mačke so bolj odporne in zbolijo redkeje vendar ima bolezen pri njih hujši potek. V Evropi obstaja nevarnost okužbe v Mediteranu, v Sloveniji je omejena na Primorje.

KLINIČNI ZNAKI SRČNE GLISTE PRI PSIH

Odrasle srčne gliste živijo v večjih žilah ob srcu in v desni polovici srca, zato so klinični znaki vpliv odraslih srčnih glist na pljuča in srce. Stene pulmonalnih arterij zadebelijo, se vnamejo in postanejo neraztegljive, pride do oteženega pretoka krvi in srce mora črpati skozi njih kri z večjo močjo. Srce se zaradi tega poveča. Intenzivnost kliničnih znakov je odvisna od števila parazitov, trajanja okužbe, imunskega odziva psa in telesne aktivnosti. Prizadeta so lahko tudi jetra, ledvica in rdeče krvničke.

Pri tej bolezni je najbolj skrb vzbujajoče dejstvo, da je lahko pri živali povzročene že veliko škode, preden lastnik opazi kakršne koli znake.

Najpogostejši klinični znaki:

• nezmožnost intenzivne telesne aktivnosti (največkrat opaženo pri delovnih/športnih psih),
• blag ali hud kašelj,
• izguba telesne teže,
• oteženo dihanje,
• odpoved srca s pripadajočimi kliničnimi simptomi (ko pride do te stopnje, lahko sledi smrt psa).

ALI SE BOLEZEN LAHKO PRENESE NA ČLOVEKA?

Komarji lahko okužijo tudi človeka, vendar izjemno redko, v primeru okužbe so simptomi minimalni.

KAKO UGOTOVIMO BOLEZEN?

Običajno je za točno diagnozo potrebnih več testov hkrati.

Klasična metoda je iskanje mikrofilarij pod mikroskopom iz kapljice periferne krvi. Kri odvzamemo v večernih urah, ker so takrat mikrofilarije bolj aktivne. S to metodo lahko odkrijemo dirofilariozo pri 75% okuženih psih.

Hitri krvni ELISA test antigene, ki jih izloča odrasla samica. Ta test je zelo specifičen in senzitiven, vendar pokaže pozitiven rezultat le v primeru, če je žival okužena s tremi ali več samicami odrasle srčne gliste, kar je problem predvsem pri mačkah, ker so običajno okužene z le nekaj glistami, negativen rezultat dobimo tudi, če je žival okužena le s samci.

Diagnozo dirofilarioze lahko postavimo s kardiološkim pregledom, ki vključuje rentgensko slikanje in specialni ultrazvočni pregled srca.

KAKO PREPREČIMO BOLEZEN?

Bolje preventiva kot kurativa, tukaj še kako velja! Zaradi zahtevnega zdravljenja je dirofilariozo veliko lažje preprečevati kot zdraviti.

S preventivo na okuženih območjih začnemo, ko se začne sezona komarjev (april do oktober), takrat psu mesečno apliciramo zdravilo iz skupine makrolidov (v obliki sirupa tablet, ampul…). Gre za zdravila, ki uničujejo mikrofilarije še preden te dosežejo srce psa v dovolj razviti obliki. 

Če potujete na okuženo območje, je aplikacija preventivnih sredstev potrebna en mesec od prvega dne bivanja na okuženem območju. Sredstvo mesečno ponavljamo in zadnjič apliciramo po vrnitvi domov. Dodatno lahko pse zaščitimo pred komarji z repelentnimi sredstvi, izogibamo se sprehodom zvečer in ponoči, ko so komarji bolj aktivni.

KAKO ZDRAVIMO SRČNE GLISTE PRI PSIH?

Z zdravili uničimo odrasle gliste, vendar je zdravljenje zelo tvegano, ker lahko odmrle srčne gliste pri nekaterih živalih povzročijo hudo reakcijo v pljučih po 1 do 3 dneh od začetka zdravljenja.

Zdravljenje zato razdelimo v več delov, da ne uničimo vseh srčnih glist na enkrat. Da preprečimo stranske učinke zdravljenja, je obvezno strogo mirovanje psa vsaj 1 mesec. Pred zdravljenjem običajno naredimo tudi nekatere druge diagnostične teste, da ocenimo splošno zdravstveno stanje psa.

Dirofilarija je bolezen, zaradi katere lahko naš kuža tudi pogine, zato je preventivna zaščita naših kosmatincev izjemnega pomena.

Želim vam lepe počitnice in, da bodo počitnice tudi brezskrbne ne pozabite na zaščito svojega kosmatinčka!

Klara Krek, dr.vet.med

Najpogostejše klopne bolezni, ki se pojavljajo pri psih v Sloveniji so anaplazmoza, borelioza in babezioza. Omenjene bolezni se pojavljajo tudi pri ljudeh, vendar okužene živali za nas ne predstavljajo neposredne grožnje. Glavni prenašalec bolezni je klop, je pa teoretično možna tudi okužba z ugrizom, preko placente, s transfuzijo…

Okužba se s klopa na psa lahko prenese že po 24-28h, ko se klop prisesa na psu, zato je ključnega pomena redno pregledovanje živali po sprehodu in odstranitev klopa takoj, ko ga najdemo!

Klinični znaki, ki se pojavljajo pri klopnih boleznih so pogosto neznačilni, lahko opazimo npr. da so psi bolj utrujeni, neješči…Ti zanki se pojavljajo pri mnogih boleznih in je zato nemogoče diagnozo postaviti samo na podlagi kliničnih znakov, temveč za diagnozo potrebujemo dodatne krvne in ostale preiskave.

KLOPNE BOLEZNI PRI PSIH

Klopne bolezni pri psih so lahko ozdravljive, včasih pa tudi le obvladljive in v nekaterih primerih lahko živalim pustijo posledice za celo življenje. Kljub ustreznemu zdravljenju se tako pri klopnih boleznih pogosto soočamo s številnimi zapleti. Kadar bolezen pozno diagnosticiramo ali se le-ta pojavlja v hujši obliki, se lahko konča tudi s smrtjo, zato je izjemnega pomena, da pse zaščitimo pred klopi in jih po vsakem sprehodu temeljiti pregledamo.

Zaščito proti klopom za psa najdete na povezavi.

BORELIOZA ali LYMSKA BOLEZEN PRI PSIH

Borelioza je klopna bolezen, ki jo povzroča bakterija Borrelia spp. (predvsem B.burgdorferi kompleks).

Glavni prenašalec bolezni so klopi iz rodu Ixodes (predvsem I.ricinus). Rezervoar okužbe pa so ptiči in majhni glodavci, jeleni pa so reproduktivni in transportni gostitelji za okužene klope. Pri psih se razvijejo klinični znaki bolezni pri le 5-10% psov, pri vseh ostalih je bolezen samoomejujoča ali pa poteka asimptomatsko (brez kliničnih znakov). Za prenos bolezni je potrebno, da se klop hrani na psu od 1 do 2 dni. Inkubacijska doba ni znana, predvideva se, da izbruhne bolezen med 2 in 6 mesecev po okužbi.

Klinični znaki:

• Najpogosteje brez kliničnih znakov (asimptomatsko)
• Povišana telesna temperatura
• Neješčnost
• Šepanje
• Otekline sklepov (akutni in subakutni artritis)
• Oslabelost, slabo počutje
• Povečane bezgavke
• Lahko se pojavi ledvična bolezen- boreliozni glomerulonefritis, v tem primeru je prognoza bolezni slaba, saj se imunski kompleksi, ki nastajajo pri okužbi kopičijo v ledvicah in povzročajo odpoved ledvic. Pri takih psih se pojavlja povečano pitje, povečano uriniranje, hujšajo, imajo drisko in bruhajo.

Pri živalih se okrog mesta, kjer se hrani okužen klop, ne pojavi kolobar, ki je tako značilen za okužbo pri ljudeh. Ko je borelija enkrat v telesu, se pogosto ”potuhne” in se obnaša kot perzistentni patogen – z zdravili je ne moremo odstraniti, lahko le blažimo znake bolezni, ki se pogosto ponavljajo.

Kako postavimo diagnozo?

• Na podlagi klinične slike in seroloških preiskav (prisotnost protiteles- lahko kaže na bolezen ali pa le na morebitno izpostavljenost povzročitelju, ki še ne pomeni bolezni, temveč le, da je naš pes bil v stiku s povzročiteljem)
• Spremembe splošne krvne slike in biokemijskih parametrov so nespecifične
• V razmazu krvi najdemo ekstracelularne spirohete (bakterija)
• Proteinurija (prisotnost beljakovin v urinu)

Kako poteka zdravljenje?

Ker bolezen težko diagnosticiramo, se pogosto uporablja tako imenovano empirično zdravljenje bolezni oz diagnostična terapija. To pomeni, da pričnemo z zdravljenjem ustreznim za boreliozo. V kolikor gre za boreliozo izboljšanje nastopi 2 dni po začetku zdravljenja. Zdravljenje bolezni poteka s protimikrobnimi zdravili (antibiotiki).

Kaj pa cepivo?

Cepivo, ki je na trgu, je učinkovito proti ameriškim podvrstam borelij, pri nas ga odsvetujemo zaradi izjemne različnosti podvrst bakterij in posledično slabe imunosti cepljene živali oziroma majhne učinkovitosti cepiva.

Preventiva?

Preventiva bolezni je zaščita pred klopi (najdeš tukaj), vendar noben proizvod na tržišču ni 100% učinkovit, zato je nujno  vsakodnevno pregledovanje psov in takojšnje odstranjevanje najdenih klopov (pretirana manipulacija klopov lahko poveča možnost prenosa bolezni! Za odstranitev klopa vam priporočam uporabo O`toma, pripomoček, ki ga najdeš tukaj! ).

ANAPLAZMOZA

Anaplazmoza je klopno prenosljiva bolezen, ki jo povzročata Anaplasma platys in Anaplasma phagocytophilum. Gre za gramsko negativni bakteriji, ki se nahajata obvezno v gostiteljevih celicah.

A.phagocytophilum primarno okužuje granulocite in povzroča tako imenovano granulocitno anaplazmozo (včasih znano pod imenom erlihioza). A.platys pa okužuje trombocite in povzroča ciklično trombocitopenijo psov.

Glavni prenašalec  za A.phagocytophilum je klop Ixodes ricinus, za A.platys pa Rhipicephalus sanguineus. Rezervoar bolezni so majhni glodavci, ptiči, ter domači in divji prežvekovalci. Bolezen je pogosto samoomejujoča in asimptomatska (poteka brez kliničnih znakov). Za prenos bolezni je potrebno, da se klop hrani na psu od 1 do 2 dni. Inkubacijska doba je 8 do 14 dni.

Klinični znaki:

• Pogosto brez kliničnih znakov
• Povišana telesna temperatuta
• Neješčnost
• Utrujenost in slabo počutje
• Šepanje in odpor do gibanja
• Driska
• Bruhanje
• Epileptični napadi
• Znaki obolenja dihal
• Nagnjenost h krvavitvam
• Povečane bezgavke.

Kako postavimo diagnozo?

• Klinična slika
• Preiskave krvi (znižane vrednosti trombocitov- kar pri 80% psov, na začetku običajno znižane vrednosti limfocitov, kasneje se lahko razvije reaktivno povečanje vrednosti, blaga anemija, znižane vrednosti albuminov v krvi, povečane vrednosti globulinov…)
• Mikroskopska identifikacija morul v krvnih nevtrofilcih
• Serologija (merjenje količine protiteles v krvi- protitelesa ostanejo v krvi še leto dni po okužbi, zato kažejo le na preteklo izpostavljenost organizma bolezni, torej potrditev protiteles ne pomeni nujno tudi obolenja).

Kako poteka zdravljenje klopnih bolezni pri psih?

Sam serološko pozitiven rezultat torej ne pomeni nujno tudi obolenja in s tem v zvezi obstaja upravičen dvom, ali v takih primerih žival sploh zdraviti. Zdravljenje je priporočljivo, kadar pri serološko pozitivni živali ugotovimo klinična in/ali hematološka odstopanja. V primeru nizkih vrednosti protiteles se svetuje ponovno merjenje čez 3 do 4 tedne, saj naraščanje vrednosti dokaže svežo okužbo. Zdravljenje bolezni poteka s protimikrobnimi zdravili (antibiotiki).

Kaj pa cepivo?

Cepivo ne obstaja.

Preventiva?

Preventiva bolezni je zaščita pred klopom za pse, vendar noben proizvod na tržišču ni 100% učinkovit, zato je nujno  vsakodnevno pregledovanje psov in takojšnje odstranjevanje najdenih klopov (pretirana manipulacija klopov lahko poveča možnost prenosa bolezni! Za odstranitev klopa vam priporočam uporabo O`toma, pripomoček, ki ga najdeš tukaj! ).

BABEZIOZA

Je bolezen, ki jo prenašajo klopi, možen pa je tudi prenos bolezni s transfuzijo, z ugrizi, preko placente in nesterilnih kirurških inštrumentov in igel. Gre za bolezen, ki jo povzročajo praživali iz rodu Babesia. To so krvni paraziti, ki napadajo rdeče krvne celice (eritrocite) in povzročajo njihov razpad.

Pri psih sta opisani predvsem dve vrsti babezij:

• Babesia canis: večja babezija, ki ima obliko hruške, v rdečih krvničkah jo običajno najdemo v parih, prenašajo jo klopi vrste Dermacentor reticulatus
• Babesia gibsoni: manjša babezija, ki ima okroglo do ovalno obliko in jo v rdečih krvnih celicah najdemo posamično, glavni prenašalci so klopi vrste Rhipicephalus sanguineus.

Bolezen se prenese s prisesanega klopa na psa v 2-3 dneh.

Klinični znaki bolezni se pri akutni obliki pojavijo v 10-20 dneh. Glede na resnost kliničnih znakov babezijo lahko razdelimo na nekomplicirano in komplicirano babeziozo (hujša oblika bolezni z več organsko odpovedjo). Najpogosteje opazimo:

• Povišano telesno temperaturo
• Depresijo
• Povečane bezgavke
• Neješčnost
• Slabo počutje, utrujenost
• Blede sluznice
• Temno rjavo ali oranžno obarvan urin
• Zmanjšano nastajanje urina
• hujših oblikah lahko zlatenica, motnje v strjevanju krvi, moteno delovanje jeter, akutna odpoved ledvic, moteno delovanje centralnega živčnega sistema, znižan krvni tlak, imunska hemolitična anemija…

Blaga oblika bolezni lahko preide v kronično obliko, ki lahko ob stresu izbruhne v akutni obliki.

Postavitev diagnoze:

• Klinični znaki
• Preiskave krvi (hemolitična anemija, povišane vrednosti levkocitov, zmanjšane vrednosti trombocitov, spremenjene vrednosti biokemičnih parametrov v krvi)
• Coombsov test: pozitiven (avtoaglutinacija eritrocitov)
• Preiskave urina: prisotnost hemoglobina in bilirubina v urinu
• Diagnozo zanesljivo postavimo z mikroskopsko identifikacijo praživali- babezij v eritrocitih (negativni rezultat še ne pomeni nujno, da ne gre za bolezen, lahko gre za majhno število babezij in jih zato ne vidimo)

Zdravljenje:

• Uporabljajo se različna zdravila
• Podporna terapija (glede na klinične znake in resnost bolezni)
• Razplet bolezni je odvisen od vrste babezije, imunskega sistema gostitelja. Pri hujših oblikah bolezni je prognoza slabša, lahko se konča tudi s smrtjo.

Preventiva?

Najpomembnejša preventiva je zaščita pred klopi (najdeš jo tukaj), ter redno vsakodnevno pregledovanje psov in odstranjevanje klopov (pretirana manipulacija klopov lahko poveča možnost prenosa bolezni! Za odstranitev klopa vam priporočam uporabo O`toma, pripomoček, ki ga najdeš tukaj! ).

Cepljenje?

 Obstaja cepivo proti babeziji, ki pa v  Sloveniji ni registrirano.

Zaščita pred klopi za pse na povezavi.

Zaščita pred klopi za mačke na povezavi.

Zaščita perd klopi za ljudi na povezavi.

Klara Krek, dr.vet.med

Današnja vsebina je namenjena vsem novim ali bodočim lastnikom malih pasjih kepic! Sedaj gre zares, saj je končno napočil čas, ko bo v vaš dom prišel nov družinski član- pasji mladiček!

Mladički ostanejo v leglu vsaj do dopolnjenega 8. tedna starosti. Ko so stari vsaj 8 tednov pa počasi začnejo zapuščati svoje bratce, sestrice, se ločijo od mamice in odidejo v nove domove. Za mladičke je to zelo stresno obdobje, saj pridejo v novo, popolnoma neznano okolje. Svetujem vam, da si v tem času, ko pripeljete mladička v vaš dom vzamete dopust, saj bo tako za malo kepico to obdobje veliko lažje in seveda manj stresno. Mladiček v novem domu potrebuje red pri hranjenju, sprehodih, igri in počitku in če boste doma z njim, se bo tako najhitreje navadil na pravila obnašanja v novem domu.

Priprave na prihod pasjega mladička se seveda pričnejo že veliko prej. Vse skupaj se začne že pri sami izbiri mladička (pa naj bo to pasemski kuža ali mešanček), saj ima vsaka pasma (kombinacija različnih pasem) svoje značilnosti, prednosti in slabosti. Kakorkoli pomembno je, da si izberete mladička, ki najbolje ustreza vašemu življenjskemu slogu, je primeren za bivanje v hiši/stanovanju oz zunaj in seveda najpomembnejše, da se s prihodom strinjajo vsi družinski člani!

Če so imate otroke, jih poučite o pravilnem ravnanju s psičkom. Naučite jih, kako pravilno dvigniti mladička, ga nesti in se igrati z njim. Vlečenje za uhlje, rep in tačke je za mladiča boleče, vtikanje prstkov v oči in smrček pa neprijetno. Kuža se bo nekaj časa umikal, potem pa se bo branil – seveda z zobmi! Psi imajo otroke običajno izredno radi in se med njimi splete veliko prijateljstvo ter zaupanje.

V kolikor bo kuža bival zunaj seveda zgradimo dovolj velik pesjak z dovolj veliko pasjo uto, ki bo vašemu kužku nudila ustrezno zavetje(tako poleti kot tudi pozimi- ustrezno izolirana, dovolj velika, pregrajena). Če pa bo kuža bival v stanovanju se priporoča že vnaprej določiti mesto, kjer bomo kužku postavili boks, ležišče za psa, mesto ki bo samo njegovo in se bo lahko vanj skril, umaknil, ko bo potreboval čas za počitek. Boks oz ležišče postavite v mirnejši  kot, vendar v vašo bližino (ne na oddaljeno temno mesto).  Mladiček naj ima pregled nad prostorom. Ležišče naj bo udobno, dovolj veliko in iz materialov, ki so enostavni za čiščenje.Prav tako ležišče ne sme biti na prepihu ali v neposredni bližini grelnih teles (peči, radiatorji). Kot ležišče lahko uporabimo tudi prenosno kletko, v kateri smo mladička pripeljali domov. V njej se bo počutil varnega, ker je podobna brlogu. Pogosto se lastniki mladičev poslužujemo  ustrezno velike kletke (boks), ki je namenjena razstavnim psom. V njo lahko namestite prijetno ležišče, igračke ter posodico z vodo in podlogo za opravljanje potrebe. Ko se mladič odpravi k počitku, kletko zapremo in se v njej počuti varno. Prav tako ga v kletko lahko zapremo čez noč ali ko gremo po krajših opravkih iz stanovanja, saj s tem preprečimo raziskovalne pohode po stanovanju in uničevanje pohištva, opreme. Zavedati se moramo, da mladiček ne sme biti v kletki ves čas zaprt in sam. Pred odhodom od doma ga  nahranimo in peljemo na sprehod, da opravi potrebo.

IGRAČE ZA PASJE MLADIČE?

Pripravimo različne igračke s katerimi se bo mladiček zabaval, ter so hkrati dovolj velike in varne za žvečenje po mili volji! Igračke, ki so poškodovane obvezno odstranite in jih zamenjate z novimi, saj je nevarno, da bi mladiček pogoltnil delce poškodovane igrače.

Ostala oprema, ki jo potrebujemo:  povodec, ovratnica ali oprsnica, vrečke za pasje iztrebke, plenične podloge (ob prihodu domov, se lahko zgodi, da se bo mladiček še kdaj polulal v stanovanju, zato mu postavimo podlogo ob njegovo ležišče- v nadaljevanju tudi o navajanju na sobno čistočo), posodice za hrano in vodo, vse za nego mladička (krtače, glavniki, šamponi…).

Igrače za pse najdete na povezavi.

USTREZNA PREHRANA PSIČKOV

Pomembno je, da se že pred prihodom pasjega mladička pozanimate s katero hrano- hrani mladičke vzreditelj in kolikokrat dnevno. Na tržišču je veliko različnih vrst hran za pasje mladičke, največkrat pa so to pasji briketki, ki so namenjeni mladičkom in celo pasmam psov. V kolikor si boste izbrali drugo hrano, kot jo je imel vzreditelj, morate hrano v novem domu zamenjati postopoma, saj bo v nasprotnem primeru hitra menjava lahko povzročila prebavne motnje. Količino hrane določite na osnovi navodil proizvajalca in izgleda mladička. Mladiči še nimajo razvitega občutka sitosti in se zaradi tega hitro prenajedo. Na začetku se vsaj do 6. meseca starosti priporoča hranjenje 3x na dan, nato pa počasi preidemo na hranjenje 2x dnevno (priporoča se, da tako hranimo tudi odrasle pse). Ne pozabite- mladič  mora imeti stalno na voljo tudi zadostno količino sveže pitne vode.

AKCIJA! Ob nakupu izbranih pakiranj hrane Royal Canin za mladičke (1.5kg, 2kg ali 4kg) prejmete BREZPLAČNO 3 VREČKE MOKRE HRANE!

NAVAJANJE PSIČKA NA SOBNO ČISTOČO

Na sobno čistočo je potrebno mladiča navajati že takoj od prihoda dalje. Še preden gre v stanovanje ali hišo, ga peljemo  v/na prostor, ki bo namenjen tem opravilu.  To naj bo travnata ali s peskom prekrita površina v bližini našega domovanja. Nikakor naj to ne bo otroško igrišče!

V bližino ležišča lahko namestite podlogo za opravljanje potrebe v stanovanju, ker včasih  ni časa priti do zunanjega  mesta, kjer sicer mladiček opravlja potrebo. Mladiček do 3 mesecev starosti namreč zdrži brez opravljanja potrebe le 2 uri.

Ne pozabite, da bo po vsakem pitju in obroku hrane mladič opravil potrebo (malo ali veliko). Izkoristite to in ga odnesite ven na prostor, namenjen tem opravilom.  Za dobro opravljeno »delo« ga seveda ne pozabite pohvaliti in pocrkljati,  dajte mu  ustrezen  priboljšek in se z njim  poigrajte.

Vse za navajanje na sobno čistočo:

- plenične podloge

- čistila

- kapljice za učenje sobne čistoče

- naravni sprej proti grizenju, žvečenju

- Pee Post za uriniranje na točno določenem mestu

MENJAVA MLEČNIH ZOB PRI MLADIČIH

Obdobje menjave mlečnega zobovja, je obdobje, ko bo vaš mladiček začel gristi vse stvari okrog sebe, saj ga srbijo dlesni. Menjava zobkov se pri psih začne po 3. mesecu starosti. Pomembno je, da mladičku kupimo igračke, ki so namenjene žvečenju, so primerno velike in seveda varne. Poškodovane igrače odstranite, saj je nevarno, da mladič delce pogoltne. Ko se kuža z zobmi spravi nad npr. pohištvo, blazino ali odejo, mu moramo preusmeriti  pozornost.  Pokličemo ga in ko priteče, ga z njegovo igračo povabimo na igro. Ne pozabite, da naše roke in prsti niso pasja igračka.

ZDRAVJE

Mladiček naj bi bil do 8. tedna starosti že enkrat cepljen, prav tako bi moral imeti tudi že odpravljene notranje zajedavce. Vsi vestni lastniki, vzreditelji seveda zato poskrbijo. Pred prihodom v nov dom naj bi kuža imel tudi že potni list in vstavljen mikročip (po zakonu mora biti vsak pes ustrezno označen z mikročipom, ki se ga vstavi v podkožje na levi strani vratu- številko mikročipa in vse podatke o lastniku in psu se vnese v CRP- centralni register psov, kjer se beležijo tudi vsa cepljenja proti steklini). Vaša naloga je, da v 7 dneh po prihodu kužka v nov dom, odidete do veterinarja in naredite prepis psa na novega lastnika- na vas. S seboj morate imeti potrdilo, izjavo o prejšnjem lastniku. V kolikor mladiček še nima potnega lista, ni čipiran in cepljen to storite čimprej pri vašem izbranem veterinarju (potrebujete izjavo o prejšnjem lastniku, ter mikročip mamice mladička). Veterinar bo mladička natančno pregledal in uredil vse potrebno, vam svetoval glede nadaljnjih cepljenjih, zaščiti pred notranjimi in zunanjimi zajedavci itd.

NEGA PASJIH MLADIČKOV

Pomembno je, da pričnete z navajanjem na nego pri vašem mladičku čimprej. O ustrezni negi določene pasme se pozanimajte pri vzreditelju, veterinarju ali pasjem frizerju, ki vam bo svetoval o ustrezni izbiri krtač, šamponov in drugih pripomočkov za nego. Vsaka pasma, tip dlake ima svoje posebnosti v negovanju, zato je pomembno, da se o vsem predhodno posvetujete.

Pripomočke za nego psa najdeš tukaj, priporočamo povsem naravni šampon za svojega mladička https://www.pasjahrana.net/collections/samponi-in-balzami-za-pse.

Ne pozabite tudi na nego zob!

Tako kot dojenčki tudi pasji mladički potrebujejo veliko počitka. Na začetku bo vaš kuža večino dneva prespal, v času, ko bo spal, ga ne prebujajte in motite, saj potrebuje počitek za normalni razvoj. Ko se bo spočil, pa ga bo kar razganjalo od energije, takrat ga odpeljite na sprehod, se igrajte z njim. Izogibajte se hoji po stopnicah, saj mladiček še nima razvitega gibalnega sistema in lahko s tem škodujete njegovemu razvoju.

Želim vam obilico veselja z vašim novim družinskim članom!

Klara Krek, dr.vet.med

V času, ko se je tudi pri nas pojavil koronavirus covid-19, so nas prisilili, da skrbimo za čistočo še bolj kot smo do sedaj.
Obvezno umivanje in razkuževanje rok, ko pridemo domov, je postalo nuja. Pa ne samo rok! Dejansko moramo skrbeti za kompletno higieno še bolj. Ker je vrag odnesel šalo!
Kaj pa naši štiri nožni prijatelji? Pomembno je, da poudarimo, da psi niso prenašalci korona virusa, vendar je pomembno, da ne pozabimo na ohranjanje njihove higiene.  Še toliko bolj, ker nimajo čevljev, tako kot mi in se doma ne preobujejo v copate. In ker so od nas odvisni.
Mi smo tisti, ki moramo poskrbeti za njihovo čistočo in zdravje.

S svojimi tačkami hodijo po travi, blatu, kamnih, asfaltu, tlakovcih. Povsod so nečistoče in bakterije.
In sedaj še zloglasni koronavirus. Ta je še posebej zoprn, če naš tačko stopi na pljunek.
In v tem času jih je ogromno. Prehajamo iz zime v pomlad, prehladov je več, pljuvanja po tleh tako posledično tudi.
Pljunek je lahko obogaten s koronavirusom, naš ljubljenček ga prav z lahkoto prinese v našo hišo oziroma stanovanje.
In če ima navado skakljati po kavčih in postelji? Hja, potem nam lahko trda prede.

KAKO PRAVILNO OČISTITI PASJE TAČKE?

1. UPORABA PASJEGA MILA ZA POPOLNO ČISTOČO

   
   Če ste se sprehajali po mestu, oz. tam, kjer mislite, da je lahko kuža pohodil kaj česar ne bi smel priporočamo, da tačke najprej umijete z naravnim milom. (tako kot strokovnjaki priporočajo pri ljudeh, da za popolno higieno ni dovolj, da roke umijemo samo z vodo temveč moramo uporabiti milo – isto velja pri živalih). Milo za nego pasjih tačk najdeš na povezavi!
   
   

Ker smo primorani zaradi situacije pasje tačke umivati bolj pogosto kot po navadi, poskrbite, da je milo, ki ga uporabljate nežno in primerno za pasje blazinice, saj ne želite v tem času še iskati pomoč veterinarjev, zaradi izsušenih in razpokanih blazinic.
Še posebno bodite pozorni na izbiro mila pri mladičkih. Izberite tista mila, ki so nežna, vlažilna in ne izsušijo kože. ( za njih priporočamo mila iz  deviškega oljčnega olja).

2. SPREJ ZA ČIŠČENJE TAČK

Seveda je milnica in voda super zadeva, a kaj ko umivanje tačk traja. Naši kosmatinci s takšnim dejanjem niso ravno zadovoljni, kajne? Še posebej mačke niso navdušene nad kopelmi.
Zato priporočamo, da takrat, ko ste se odpravili le na bližnji travnik opraviti nujno potrebo uporabite le sprej za čiščenje tačk in ne mila.
Sprej za tačke naj ima v prvi vrsti čistilen učinek, hkrati pa naj ta neguje in zaščiti blazinice.
Veliko eteričnih olj ima dokazano antibakterijsko in protivirusno delovanje, zato izbirajte tiste naravne izdelke, so obogateni z eteričnimi olji, saj boda ta tako zagotovila protivirusno in antibakterijsko zaščito na naraven način!

Sprej za čiščenje pasjih tačk najdeš na povezavi!

 VETERINARJI STROGO ODSVETUJEMO, DA PRI ČIŠČENJU TAČK UPORABLJAJTE ALKOHOLNE RAZTOPINE IN SREDSTVA ZA DEZINFEKCIJO, KI SO NAMENJENA LJUDEM! SAJ BODO TA POPOLNOMA IZSUŠILA IN POŠKODOVALA BLAZINICE VAŠIH KUŽKOV!

3. UPORABA NEGOVALNIH OLJ

Dejstvo je, da z vsakim tuširanjem (pa čeprav le tačk in trebuščka)  iz njih spiramo olja, ki so njihova naravna zaščita. Zato priporočamo, da 1x dnevno nanesete na izpostavljene dele, ki jih čistite po večkrat na dan ( tačke, trebušček) negovala olja ali losjone, ki povrnejo kužkom njihovo naravno ravnovesje.

Losijon za nego pasjih tačk najdeš na povezavi!

KOMPLET ZA HIGIENO TAČK SEDAJ PO UGODNI CENI NAJDEŠ TUKAJ https://www.pasjahrana.net/products/komplet-za-ciste-tacke!

Glede na poročila SZO raziskave kažejo, da koronavirusi (tudi SARS-CoV-2) preživijo na površinah ( tudi na asfaltu) od nekaj ur do več dni, zato sta za zamejevanje izbruhov zelo pomembna higiena in redno čiščenje. Kar pomeni, da v primeru, ko pridete iz sprehoda in ne očistite kužku tačk, obstaja verjetnost, da tako vnesete virus v vaš dom, kljub temu, da ste sebe dobro razkužili.

Pazite nase in na svoje kosmatinčke!

Vaša

Klara Krek, dr.vet.med, https://www.pasjahrana.net/

Težave z zobmi🦷se lahko pojavijo pri psih 🐶vseh starosti. Pri mladih psih težave najpogosteje povzročajo zaostali mlečni zobje, dokaj pogoste pa so tudi travmatske poškodbe zob. Pri starejših psih pa so najpogostejša vnetja obzobnih tkiv.

❓Kateri so opozorilni znaki, da gre za obolenje v ustni votlini psa in jih ne smemo zanemariti?

❓Katere so najpogostejše težave in kako jih uspešno preprečiti?

 BOLEZNI IN POŠKODBE ZOB PRI PSIH

V ustni votlini psov se lahko pojavljajo različne bolezni, najpogosteje pa se pojavljajo bolezni povezane z zobmi in z obzobnimi tkivi. Na grobo lahko razdelimo bolezni zob na:

- paradontalna bolezen

- endodontske težave

- ortodontske težave.

Pri paradontalni bolezni gre za bolezni, ki prizadanejo obzobna tkiva psov (vnetja obzobnih tkiv-dlesni itd.). O endodontskih težavah govorimo takrat, ko je prizadeta zobna pulpa, do katerih najpogosteje pride zaradi zloma zoba. Psi si zob najpogosteje zlomijo med grizenjem trdih predmetov, lovljenjem trdih igrač... Zlom zoba s poškodbo zobne pulpe je izredno boleče stanje, ki nujno potrebuje zdravljenje s strani veterinarskega stomatologa!!

ORTODONTSKE TEŽAVE PRI PSIH

Ortodontske težave pa se pri psih najpogosteje pojavljajo zaradi zaostalih mlečnih zob. Mlečne zobe iz njihovega ležišča v dlesni načeloma izrinejo izraščajoči stalni zobje, vendar  lahko v določenih primerih ne pride do izpada mlečnega zoba ali več zob. V kolikor pride do zaostalih mlečnih zob, se svetuje kirurška odstranitev le-teh, saj lahko zaradi svoje navzočnosti povzročajo nepravilno izraščanje stalnih zob. V kolikor ima vaš kuža težave z zaostalim mlečnim zobovjem, vam svetujem pregled pri osebnem veterinarju, ki bo določil nadaljne ukrepe. Nepravilna postavitev zob je lahko tudi prirojena ali pa vzrok tiči v poškodbah, tumorskih obolenjih.

VNETJE ZOBNIH TKIV PRI PSIH

Od vseh bolezni v ustni votlini pa se pri psih najpogosteje pojavlja vnetje obzobnih tkiv, torej paradontalna bolezen! Bolezen se prične sprva z nalaganjem mehkih zobnih oblog, katere kasneje mineralizirajo in se spremenijo v trdne zobne obloge oz tako iemnovani zobni kamen. Zobne obloge se pričnejo nalagati na površino zoba, sprva tik ob dlesni, od tu pa se nato razširijo na celotno zunanjo površino zoba. Dlesni na pojav mehkih zobnih oblog dokaj hitro reagirajo, pride do vnetja dlesni ali gingivitisa. Bolezen lahko na tej stopnji zaustavimo s profesionalnim čiščenjem površine zob, ki ga opravi veterinar v splošni anesteziji.  Če bolezen v tej stopnji spregledamo, vnetni proces napreduje v globlja tkiva, dlesen prične odstopati, zob pa izgublja oporo. Končni stadij bolezni privede do tako močno poškodovanih obzobnih tkiv, da pride do izpada zob, pojavijo se ognojki, gnoj pa si lahko celo najde svojo pot na prosto skozi kožo ali v nosno votlino. Bolezen je za psa zelo boleča!!

Kako prepoznamo, da gre za obolenje ustne votline:

- neprijeten zadah iz ust

- nabiranje trdih, rjavkasto obarvanih zobnih oblog

- izcejanje sline

- krvav izcedek, krvava slina

- očitni znaki bolečine pri žvečenju hrane (odklanjanje hrane...)

- pojav oteklin, bul okoli gobčka, pod očesi...

Kako lahko preprečimo pojav paradontalne bolezni oz kako lahko ustavimo njeno napredovanje?

Kadar je bolezen na stopnji zgodnjega vnetja dlesni, lahko napredovanje bolezni zaustavi že lastnik sam in sicer s kakovostno prehrano in z ustrezno zobno higieno. Za ustrezno zobno higieno se šteje redno dnevno ščetkanje zob z zobno pasto za pse. Ščetkanje zob lahko izvajamo s posebnimi šččetkami, ki so prilagojene za pse ali pa s posebnimi naprstniki (silikonski naprstniki na katere nanesemo zobno pasto, antibaterijskimi naprstniki ali naprstniki za enkratno uporabo- najdeš jih tukaj!). Pomembno je, da pse na ščetkanje navajamo že od mladička dalje, sicer imamo lahko težave oz nam pes kasneje ščetkanja ne dovoli. V teh primerih si lahko pomagamo s posebnimi veterinarskimi dietami za zobe (briketki so trše strukture in drugačne sestave, da pomagajo pro odstranjevanju zobnih oblog) ali pa s posebnimi prehranskimi dodatki- prahom za zaviranje nastajanja zobnih oblog, ki ga posipamo po hrani psa. Priboljški za nego zob-tukaj.

V primeru, da se je na zobeh nabralo že veliko zobnih oblog, zobnega kamna bo potreben poseg pri veterinarju. Veterinar bo kužka dal v splošno anestezijo in zobe očistil s posebnimi pripomočki.

Pregled zob mora biti del rednega pregledovanje s strani lastnika in del rednega letnega pregleda živali ob cepljenju pri veterinarju! Za zdravje zob vašega ljubljenčka vam svetujem redno ščetkanje!

Klara Krek, dr.vet.med, https://www.pasjahrana.net/

Čedalje več hišnih ljubljenčkov je občutljivih na določeno vrsto hrane oz določeno sestavino v hrani. Alergije na hrano predstavljajo pri psih enega najpogostejših vzrokov za alergije! V nadaljevanju ti bom povedala malo več o alergiji na hrano.

Ker se dobro zavedamo tega, da narašča število psov in mačk, ki imajo tovrstne težave, smo v našo ponudbo dodali odlično  hrano angleškega proizvajalca- Arden Grange, ki proizvaja brikete, ki so primerni za pse in mačke z različnimi alergijami.

ARDEN GRANGE HRANA ZA PSE IN MAČKE

Proizvajalec hrane Arden Grange je dolgoletni kinolog in vzreditelj nemških ovčarjev, tako je v razvoj hrane Arden Grange vlil vse svoje izkušnje in znanje. Iz hrane so tako odstranili večina snovi, ki povzročajo alergije, prebavne motnje. Tako hrana Arden Grange ne vsebuje pšenice, soje, mlečnih izdelkov, govedine, umetnih barvil in konzervansov. Iz vse Arden Grange hrane so odstranili tudi ovseno moko, ker so ugotovili, da to povzroča tekoče iztrebke močnih vonjav.

Arden Grange hrana je prijetnega okusa zaradi visoke vsebnosti kakovostnih maščob, ki so ohranjene z uporabo naravno pojavljajočih se tokoferolov z vitaminom E. Piščančja maščoba, ribje olje in olje iz lanenega semena so vključena v vso hrano za zagotovitev odličnega vira energije in pravilnega razmerja Omega 6 : Omega 3, ki pomaga vašemu ljubljenčku ohraniti sijoč in zdrav kožušček.

Za vir vlaknin so v vseh hranah Arden Grange visoki kakovostni pesni rezanci, ki izboljšuje prebavo v črevesju. Primarni vir ogljikovih hidratov v vseh prehranah je visoko kakovostna riževa moka, ki je prav tako lahko prebavljiva in ima izredno nizko stopnjo netolerance.

Arden grange ima za bolj občutljive pse na voljo okuse s svežim lososem ali svežo jagnjetino ter Sensitive - belo ribo s krompirjem za tiste najbolj občutljive pse. Celoten izbor Arden grange hrane vsebuje sledeče sestavine, ki so izredno koristne za tvojega ljubljenčka:

• Izvleček brusnice – preprečuje infekcije sečil in pomaga vzdrževati zdrava sečila.
• Nukleotide – naravne kratko-verižne beljakovine, ki posebej koristijo prebavnemu in imunskemu sistemu.
• Pro-biotični FOS in MOS – pospešuje nastanek prijazne črevesne bakterije, ki zmanjšuje kopičenje škodljive črevesne flore
• Izvleček Yucce – ima lastnost naravnega antioksidanta in pomaga pri zmanjševanju telesnih vonjav in vonjav iztrebkov.

Kaj je alergija oz preobčutljivost?

Alergija je reakcija organizma na določeno snov (alergen), ki sproži pretirano reakcijo imunskega sistema. Alergeni so lahko naravne ali sintetične snovi, s katerimi pridejo psi in mačke v stik tako, da jih vdihnejo, pridejo z njimi v kontakt preko kože in sluznic ali jih zaužijejo.

Najpogostejši vzroki za alergije pri psih in mačkah:

• Hrana (živalske ali rastlinske beljakovine, pšenica, riž, soja…)
• Pršice (hišne ali prehranske)
• Bolšja slina
• Spore plesni
• Cvetni prah
• Trave, drevesa…

Kaj je preobčutljivost (alergija)na hrano?

Preobčutljivost na hrano je eden izmed treh najpogostejših vzrokov za alergijsko bolezen kože in predstavlja 5 % vseh bolezni kože pri psih in mucah. Za alergije na hrano je značilno, da niso sezonsko pogojene, lahko se pojavijo pri katerikoli pasmi in pri katerikoli starosti živali. Približno tretjina psov razvije alergijo na hrano pred dopolnjenim enim letom starosti. Psi in mačke lahko razvijejo alergijo na katerokoli sestavino hrane, lahko tudi na več sestavin hkrati. Najpogosteje so občutljivi na govedino, mlečne izdelke, pšenico, perutnino, jajca, jagnjetino, sojo itd. 

Kako se kaže alergija na hrano pri psi in mačkah?

Značilni simptomi so srbež, ponavljajoča se vnetja kože in vnetje zunanjih sluhovodov. Spremembe se pojavljajo predvsem na obrazu, vratu, pod pazduhami in v dimljah. Pri približno 15 % psov in mačk se pojavijo tudi prebavne motnje, ki jih opazimo kot pogostejše iztrebljanje, drisko, napet trebuh in bruhanje.

Kaj pa intoleranca na hrano?

Marsikdo misli, da je preobčutljivost oz alergija popolnoma enako kot intoleranca. Venadr temu ni tako. Intoleranca je bolezensko stanje organizma, pri katerem gre za pomanjkanje določenega encima v prebavilih. Zaradi pomanjkanja ne pride do popolne razgradnje hrane, neprebavljena hrana prehaja iz tankega v debelo črevo, kjer postane hrana bakterijam, ki izločajo pline. Klinično se kaže podobno kot alergija na črevesju, in sicer v obliki napenjanja in drugih spremljajočih prebavnih težav.

Zelo pogosta je intoleranca na laktozo (mlečni sladkor) in fruktozo (sadni sladkor).

 Arden Grange prehrana je hipoalergena in ne vsebuje pšeničnega glutena, govedine, soje in mlečnih izdelkov. Prav tako ne vsebuje umetnih barvil in umetnih konzervansov, saj je naravno ohranjena z uporabo mešanice tokoferolov in izvlečka rožmarina.

Celotno ponudbo Arden Grange hrane za mačke in pse najdeš tukaj https://www.pasjahrana.net/collections/arden-grange 

STRES PRI PSIH, MAČKAH IN OSTALIH LJUBLJENČKIH

Prihaja praznični čas in z njim tudi pokanje petard, ognjemeti, hrup in druge spremembe v okolici, ki lahko zelo negativno vplivajo tudi na  zdravje in počutje živali, saj vse to za njih predstavlja zelo stresne situacije.

Kaj je definicija stresa?

Stres je definiran kot odgovor organizma na neželene situacije, med katere lahko štejemo bolezen in poškodbe, občutek ogroženosti in strah. Ker se v stresnih situacijah izločajo hormoni, ki telo pripravijo na hiter odziv, se v telesu pojavijo določene biokemične spremembe, ki same po sebi sicer niso bolezensko stanje, velikokrat pa vplivajo na padec odpornosti in s tem povečano možnost za pojav različnih obolenj. Pri psih in mačkah je stres lahko vzrok za neželene vzorce obnašanja, kot so tresenje, lajanje, skrivanje, pobeg od doma, uničevanje predmetov ali pretirano lizanje po telesu.

Ločimo tri stopnje stresa:

1.Stopnja:  Alarm- ko je grožnja ali stresor prepoznan  je odziv organizma alarm. V tej fazi pride do  pospešene tvorbe in izločanja adrenalina, da se lahko izvede napad (obramba) ali umik. Adrenalin pa vpliva tudi na tvorbo in izločanje stresnega hormona -kortizola. Njegova funkcija je povišanje krvnega tlaka in krvnega sladkorja ter zmanjšanje imunskega odziva.

2. Stopnja: Upor . Če stresor vztraja je nujno ukreniti nekaj da se mu upremo. Čeprav se organizem skuša prilagoditi napetosti in zahtevam okolice, tega ne more vzdržati neskončno dolgo in rezerve se postopoma izčrpajo.
3. Stopnja: končna stopnja razvoja stresa- izčrpanost. Na tej stopnji se vsi viri, vse rezerve postopoma izčrpajo. Organizem ni vež zmožen ohranjati normalnih funkcij in če se a stopnja podaljšuje so posledice lahko bolezenske. Ravno v primerih dolgotrajne izpostavljenosti stresu pride zaradi delovanja kortizola do padca imunskega sistema in posledično do poslabšanja morebitnih kroničnih obolenj ali večje dovzetnosti za pojav bolezni, zato je pomembno, da tudi domačim živalim pomagamo omiliti stresne situacije.

Da ne obremenimo organizma še dodatno, lahko živalim, ki se na tovrstne spremembe pretirano odzovejo, ponudimo:

sredstva, ki vsebujejo triptofan, baldrijan, meliso,kamilico, in magnezij in tako delujejo pomirjevalno na naraven način 

ali

 Sredstva, ki vsebujejo L-theanin, kolostrum, tiamin in lecitin

Kako delujejo te snovi?

 Triptofan je življenjsko pomembna aminokislina in vpliva na izločanje hormona sreče- serotonina in na hormon melatonin (hormon za spanje), ki delujeta na cikel spanja in zmanjšata vznemirjenost, napadalnost in nemir.

Magnezij zmanjša napetost mišičnih vlaken, vpliva na ureditev srčnega ritma, vzdržuje pretočnost žil, vpliva na metabolizem in na prenos živčnega sistema (sodeluje pri tvorbi serotonina).

Baldrijan zavira encimski sestav, odgovoren za presnovo gama-aminomaslene kisline v osrednjem živčevju, množina slednje se zveča, zmanjša se osrednja živčna dejavnost, to pa ima pomirjevalni učinek.

Navadna melisa, kamilica deluje pomirjevalno in sprošča; krepi srce in ožilje ter niža krvni tlak.

Še nekaj nasvetov s katerimi lahko pomagamo našim živalim, pri premagovanju stresa:

• Poskrbite, da se bo vaš hišni ljubljenec v času pokanja vedno imel kam skriti. Lahko mu zagotovite posebno zvočno izolirano sobo, lahko se skrije v omaro ali pod kavč. Naj najde prostor, kjer se bo vsaj za silo počutil varno. V času pokanja zastrite okna – v stanovanju naj igra glasba, ki bo vsaj nekoliko omilila neznosen zvok petard.
• Kompresijska obveza: gre zato, da našega ljubljenčka na poseben način ovijemo s šalom, kot to prikazuje slika spodaj. Pri tem moramo paziti, da obveze ne zategnemo preveč in ne premalo! Z obvezo našemu ljubljenčku damo občutek varnosti, ga pomirimo. Seveda to ni nujno, da bo dobro vplivalo na vsako žival. V kolikor žival postane nemirna, se vrti v krogu, se želi znebiti obveze, jo odstranimo. Vsak lastnik najbolje pozna svojo žival in ve na kakšen način se jo najbolje pomiri.
• V času pokanja petard poskusite svojo žival čim bolj zamotiti in se z njo igrati. Zelo pomembno je, da tudi sami pokanju petard ne posvečate nobene posebne pozornosti – če boste vznemirjeni vi, se bo vaše razpoloženje preneslo tudi na vašo žival. Torej ob pokanju, pokih nikoli ne mirite svoje živali, temveč se z njo igrajte, ponavljajte trikce…
• Če je vašo žival zelo strah pokanja in jo na noben način ne uspete pomiriti, vam svetujem uporabo naravnih preparatov proti stresu- za pse jih najdeš tukaj, za muce pa tukaj.Ker gre za naravne preparate in imajo milejši učinek, se lahko zgodi, da pri zelo prestrašenih živalih tudi to ne bo zadostovalo. V tem primeru vam svetujem, da se obrnete na svojega veterinarja in se z njim posvetujete , kako ravnati naprej. V primeru, da se vaša žival nikakor ne more umiriti, vam bo veterinar za vašo žival predpisal pomirjevala. Za nekatere živali je lahko stres, ki ga doživljajo zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov, preprosto prevelik, strah pa se z leti samo še stopnjuje.
• Vaši živali vedno zagotovite varno okolje. Če je na primer pes navadno zunaj v pesjaku, mu vsaj v času pokanja petard zagotovite varno zavetje v hiši ali garaži. Zunanje muce ali muce, ki so notranje in zunanje v času pokanja namestite na varno v hišo.
• Ko psa peljete na sprehod, naj bo vedno na vrvici. Pes se namreč lahko tako močno ustraši poka petarde, da pobegne in se izgubi. Prav v prazničnem času se zelo poveča število izgubljenih hišnih ljubljenčkov.

Vam in vašim ljubljenčkom želim mirne in vesele praznike, ter zdravo in srečno v novem letu!

Vaša Klara Krek,dr.vet.med, https://www.pasjahrana.net/

Jesenski deževni dnevi so tukaj! S toplimi in deževnimi dnevi pa na plano pokukajo tudi močeradi. S svojo opozorilno črno-rumeno barvo nam sicer sporočajo, da naj jih raje občudujemo le od daleč, medtem ko se marsikateri pes ne more upreti skušnjavi, da bi se z njim poigral, ga ugriznil ali celo požrl. Ker je stik z močeradom za pse zelo nevaren in lahko celo usoden, je v tem letnem času potrebna pazljivost, ko se svojimi kosmatinci sprehajate po gozdu, naravi.

Splošne značilnosti močeradov:

Navadni močerad (Salamandra salamandra) je dvoživka, ki živi v gozdnatih in hribovitih področjih srednje Evrope. Najpogosteje ga najdemo v listnatih gozdovih, saj se rad skriva med odpadlim listjem in v podrtih, z mahom obraslih deblih. V svojem življenjskem prostoru potrebuje tudi ribnike in manjša jezera za razvoj ličink. Večinoma močeradov ne opazimo, saj so skriti v podrasti in aktivni predvsem zvečer ter ponoči. Jeseni, ob dalj časa trajajočih deževjih, pa pridejo na plano tudi podnevi in nam pogosto prekrižajo gozdne poti.

Zakaj je močerad tako nevaren za pse?

Močeradi imajo posebne zaušesne žleze, v katerih se nahaja strupena snov z imenom samandarin, s katero se branijo pred plenilci. Samandarin je močan alkaloidni strup, ki ob zaužitju ali ob stiku s kožo in sluznicami že v zelo majhnih količinah prizadene živčni sistem. 

Torej, če pes ugrizne ali poje močerada, se prvi klinični znaki pojavijo že nekaj minut po stiku s strupom. Opazimo lahko:

• nemir, 
• tresenje, 
• pospešeno dihanjein 
• penasto slinjenje.

Pozneje se pojavijo močni mišični krči in oteženo dihanje. Pes lahko zaradi zadušitve pogine v nekaj minutah ali urah!

Kako hudi bodo znaki zastrupitve, je odvisno od velikosti psa in količine zaužitega strupa.

Kakšna je terapija ob zastrupitvi?

Zdravila ali protistrupa proti močeradovem strupu ni, zato je preventiva ključnega pomembna. Svetujem, da imate pse med sprehodom pod nadzorom in na povodcu!

Kaj naredimo, če pes vseeno pride v stik z močeradom?

Če pride pes v stik z močeradom ali sumimo, da je prišel, je potrebno psu nemudoma sprati gobček z navadno vodo in nemudoma poiskati veterinarsko pomoč!

Lep jesenski pozdrav,

                                             vaša Klara Krek,dr.vet.med

Preberi tudi Ozzyjevo srečanje z močeradom.

Prva gonitev pri psicah nastopi zelo različno, odvisno od velikosti psice, velja pa, da pri manjših pasmah psic gonitev nastopi hitreje kot pri psicah večjih pasem.

Pri majhnih pasmah nastopi približno med šestim in desetim mesecem starosti, pri velikih pasmah pa se prva gonitev pojavi nekoliko kasneje, večinoma po dvanajstem mesecu starosti.

Večina psic se goni dvakrat letno, za nekatere pasme psov pa je značilno, da se gonijo le enkrat letno ( basenji in sibirske pasme). Psičke pasme nemški ovčar pa se lahko gonijo tudi na vsakih 4-5 mesecev. Ciklusi se pri psičkah ponavljajo neprekinjeno do konca življenja.

Gonitev pri psičkah lahko razdelimo na več faz:

• Predgonitev ali proestrus: povprečno traja 9 dni (2dni-3 tednov), v tej fazi opazimo otečenost vulve, krvav izcedek iz nožnice, samica postane zanimiva za samce, vendar ne dovoli zaskoka
• Gonitev ali estrus: traja običajno 5-6 dni, začne pa se največkrat enajsti dan po začetku krvavitve. V tem času pride do ovulacije, izcedek se zbistri in samica dovoli zaskok samca, odmika rep, čvrsto stoji.
• Obdobje po gonitvi ali diestrus: traja 60 do 75 dni
• Anestrus ali čas mirovanja spolnih organov: traja približno 4 mesece.

Znaki gonitve pri psičkah:

• Spremenjeno vedenje (neposlušnost, nemirnost, otožnost, nekatere cvilijo, zmanjšan apetit ali požrešnost)
• na sprehodu pogosto urinirajo in s tem sporočajo svojo pripravljenost na parjenje
• otekla sramnica
• krvavo sluzav izcedek iz nožnice.

Kdaj je psica pripravljena na parjenje oz. kako določimo optimalni čas paritve?

S paritvenim refleksom na primer, pri katerem z roko podrgnemo psico po križu, lahko preizkusimo, ali je psica godna. Če je psica pripravljena na zaskok, umakne rep in dvigne spolovilo. Bistvo določanja najugodnejšega dne za parjenje je, da predvidimo dan, ko lahko zadostno število spermijev v maternici in jajcevodih doseže zrelo jajčno celico, pripravljeno na oploditev.

Najugodnejši čas za paritev lahko določi veterinar na veterinarski kliniki, kjer na podlagi citološke presoje vaginalnega brisa lahko ugotovi v kateri fazi ciklusa se nahaja goneča se psička.

Najzanesljivejša metoda je merjenje koncentracije progesterona v krvi. Glede na vrednost progesterona v krvni plazmi lahko ocenimo čas ovulacije in s tem najugodnejši čas parjenja.

Kaj pa samci?

Samci nimajo izraženega spolnega cikla, tako kot ga imajo samičke in so na paritev pripravljeni kadarkoli. Vonj goneče se psice zaznajo že na razdalji nekaj kilometrov.

 Postanejo nemirni in neješči, pogosto so na sprehodu neposlušni, zaposleni so zgolj z ovohavanjem in markiranjem mest, kjer je svoj vonj pustila goneča se psica. Doma lahko cvilijo, tulijo, zavračajo hrano…Nekaterim psom še tako visoka in skrbno zgrajena vrtna ograja ne bo preprečila, da ne bi ušli na prostost in se potepali po okolici. Pasji snubci so zelo vztrajni. Pred domovanjem goneče se psice vztrajajo ne glede na vremenske razmere, podnevi in ponoči. Lahko si predstavljamo, da je gonitev ene same psice naporno obdobje za celo naselje.

Zakaj sterilizirati oziroma kastrirati?

Veterinarji priporočamo sterilizacijo psic in kastracijo psov, ki niso namenjeni za vzrejo, saj s posegoma lahko preprečimo številne bolezni. Sterilizacija in kastracija sta rutinska kirurška posega, ki se ju izvaja v splošni anesteziji.

Pri sterilizaciji se psičkam odstrani jajčnika, maternico pa le v primeru patoloških sprememb. Pri kastraciji pa sem samcem odstrani moda. Z odstranitvijo spolnih žlez se izognemo neželenemu vedenju povezanem z gonitvijo, preprečimo pa tudi pojav bolezni, ki se sicer pojavljajo pri intaktnih živalih, preprečimo prenos dednih bolezni.

Sterilizacija se svetuje tudi pri psičkah, pri katerih se pogosto pojavlja navidezna brejost. Pri psicah namreč po končani gonitvi nastopi progesteronska faza, ki traja približno dva meseca. V tem obdobju se aktivira mlečna žleza in začne izločati mleko. Psice cvilijo, so nemirne, delajo gnezdo in svoje igrače obravnavajo kot mladičke. Pri nekaterih psicah lahko pride tudi do vnetja mlečne žleze, mastitisa, ki ga moramo pravočasno prepoznati in primerno zdraviti.

Z zgodnjo sterilizacijo se zmanjša tudi možnost za pojav tumorjev na mlečni žlezi, ki so eni najpogostejših tumorjev pri psih.

Pri steriliziranih psicah se prav tako drastično zmanjša možnost za nastanek gnojnega vnetja maternice ali piometre. To je zelo resno stanje, zaradi katerega lahko psica tudi pogine.

Opozoriti moramo tudi na slabosti sterilizacije in kastracije: pri steriliziranih psicah se pogosteje pojavlja težava z zadrževanjem urina ali inkontinenca, ki jo lahko lajšamo z zdravili. Sterilizirane psice in kastrirani psi so pogosteje nagnjeni k pridobivanju čezmerne telesne teže kot intaktni psi in psice. Veliko gibanja in ustrezna prehrana ohranjata pse v primerni kondiciji.

Pri samcih s kastracijo preprečimo nastanek tumorjev na modih, ki se pogosto pojavljajo pri starejših psih. Še posebej priporočljivo je kastrirati tiste pse, pri katerih se moda niso spustila v mošnjo in so v trebušni votlini ali v podkožju v predelu dimelj. Zaostala moda se namreč še pogosteje tumorsko spremenijo, hkrati pa je kriptorhizem dedna napaka, ki se prenaša s staršev na potomce. S kastracijo tudi preprečimo težave zaradi benigne hiperplazije prostate, ki se zaradi delovanja spolnih hormonov pogosto pojavi pri starejših odraslih psih.

Kdaj je primerni čas za sterilizacijo moje psičke?

Nimamo splošnega časovnega okvirja, ki bi bil primeren za sterilizacijo vseh psičk. S številnimi študijami so prišli do rezultatov, ki narekujejo najbolj primeren čas za sterilizacijo, glede na velikost psičke.

Pri psičkah manjših pasem se priporoča sterilizacijo pred prvo gonitvijo, to je okrog 6. meseca starosti. Nekoliko drugače pa je to pri psičkah velikih pasem. S študijami so namreč ugotovili, da lahko prezgodnja sterilizacija vpliva na nepravilni razvoj skeleta in večjo pojavnostjo poškodb kolenskih vezi kasneje v življenju. Zato se priporoča sterilizacija psičk velikih pasem po prvi gonitvi, ko dosežejo tudi telesno zrelost.

Izberite najboljše za svojega psa -> https://www.pasjahrana.net/collections/psi

Preberi tudi Ozzyjev blog, v katerem razkriva kako je pri njem v tem obdobju🐾🐕 TUKAJ