Potenje pri psu | Ali se psi res potijo?
Preberite več
Sečni kamni so zelo pogosta zdravstvena težava psi psih. Kamni nastanejo s kristalizacijo soli zaradi zelo različnih dejavnikov.
KAJ SO SEČNI KAMNI?
Sečni kamni ali strokovno uroliti nastanejo v mehurju psa in so po sestavi in obliki zelo podobni kamnom. Zaradi prenasičenosti urina pride do kristalizacije soli, nastanka kristalov, povezovanje kristalov pa vodi v nastanek sečnih kamnov.
Obstaja veliko različnih mineralov, ki lahko kristalizirajo v kristale in naprej v kamne. V kar 90% se pri psih pojavljajo tako imenovani struvitni kamni (magnezijev amonijev fosfat) ali oksalatni kamni (kalcijev oksalat monohidrat ali dihidrat).
KAKO NASTANEJO SEČNI KAMNI?
Proces nastajanja sečnih kamnov imenujemo urolitiaza in v katerem pride do obarjanja različnih vrst mineralov v sečnem mehurju. Dejavnikov je več, zato ne moremo govoriti o enem vzroku, ki sproži nastanek kamnov, vendar govorimo o kombinaciji patofizioloških dejavnikih, ki povečujejo možnost obarjanja mineralov in nastanka urolitov. To so prirojeni in pridobljeni dejavniki...
GLAVNI VZROKI ZA NASTANEK SEČNIH KAMNOV
Dejavnikov, da pride do nastanka sečnih kamnov je več. Glavni so:
- prenasičenost urina (povečana koncentracija mineralov in premalo vode v urinu, pride do kristalizacije in postopoma do nastanka sečnih kamnov)
-spremenjen pH urina
- premalo snovi, ki zavirajo nastajanje sečnih kamnov
- preveč snovi, ki pospeševalci nastajanja sečnih kamnov
- nepravilna prehrana (preveč beljakovin in mineralov, ter premalo vlaknin so tveganja za nastanek kamnov)
- zadrževanje urina.
Zaradi različnih vrst mineralov, ločimo tudi različne vrste sečnih kamnov, glede na to, kateri izmed mineralov prevladuje v kamnu.
Ločimo:
- struvitni kamni
- kalcijevi oksalatni kamni
- cistinski kamni
- uratni kamni.
STRUVITNI KAMNI PRI PSU
KAJ SO STRUVITNI KAMNI?
Struvitni kamni so eni izmed najpogostejših vrst kamnov, ki se pojavljajo pri psih. Struvitne kamne ali urolite tvori mineral magnezijev amonijev fosfat heksahidrat. Struvitni kamni nastanejo kadar je urin prenasičen z magnezijevimi, fosfatnimi in amonijevimi ioni.
VZROKI ZA NASTANEK STRUVITNIH KAMNOV
Do nastanka struvitnih kamnov pride zaradi:
- INFEKCIJE SEČIL: kadar pri psu pride do bakterijske okužbe sečil z bakterijami, ki izločajo ureazo (npr. Ebterococcus spp., Proteus spp., Staphylococcus spp.). Ureaza je encim, ki cepi sečnino tako, da nastanejo amonijevi ioni v alkalnem urinu, ki se vežejo s fosfatom in magnezijem v struvitni kamen. Take struvitne kamne imenujemo okužbeni struvitni kamni.
- NEZNAN VZROK: struvitni kamni lahko nastanejo tudi iz neznanih razlogov, takšne kamne imenujemo sterilni struvitni kamni. Te najdemo zelo redko, za njihov nastanek pa niso krive bakterije.
- METABOLNI VZROKI: vzroki, ki povzročajo alkalen urin. Izjemno redko!
PREDISPOZICIJE ZA NASTANEK STRUVITNIH KAMNOV
Struvitni kamni se lahko pojavijo kadarkoli in pri katerem koli psu, so pa pogostejši pri:
- mladih psih do enega leta starosti: posledica bakterijskih okužb zaradi prirojenih napak
- samicah: pogostejše zbolevajo za vnetjem sečil
- starih psih: pogosteje zbolevajo za kroničnimi boleznimi.
DIAGNOZA STRUVITNIH KAMNOV
Veterinar bo na podlagi anamneze in klinične slike postavil sum na sečne kamne. Za potrditev diagnoze bo opravil preiskave urina (spremenjen pH urina-alkalen, spremenjena specifična teža urina, pri pregledu pod mikroskopom bo lahko našel struvitne kristale...). Na podlagi urinskega izvida se bo odločil še za nadaljnje diagnostične preiskave, kot sta rentgen in ultrazvok. Struvitni kamni so radiopačni, kar pomeni, da se jih na rtg posnetkih zelo dobro vidi. Veterinar se bo lahko odločil še za mikrobiološki pregled urina (urin odvzame sterilno s cistocintezo).
Pomembno je dejstvo, da ni nujno, da bomo vedno kadar imamo struvitne kamne, našli tudi kristale! In obratno prisotnost struvitnih kristalov še ne pomeni struvitnih kamnov!
ZDRAVLJENJE STRUVITNIH SEČNIH KAMNOV
Struvitne sečne kamne lahko topimo. Topljenje vseh vrst struvitnih kamnov (sterilnih in okužbenih) je zelo učinkovito in zmanjša rizik anestezije, kirurgije... Pri topljenju kamnov z ustrezno veterinarsko dieto je cilj, da ima urin:
- pH manjši kot 6,5
- specifično težo manj kot 1020 (odlična mokra dietna hrana)
- in da je mikrobiološko negativen.
Topljenje okužbenih struvitnih kamnov traja približno 3 mesece, topljenje sterilnih kamnov pa 2-5 tednov.
Terapija struvitnih kamnov:
- ANTIBIOTIČNA TERAPIJA: kadar imamo okužbene struvitne kamne, ki nastanejo kot posledica bakterijske infekcije v mehurju. Izbira antibiotika se izbere na podlagi antibiograma. Pri zdravljenju je nujno dolgotrajno dajanje antibiotikov, saj se ob topljenju kamnov žive bakterije sproščajo v urin.
- VETERINARSKA DIETNA HRANA: dietna hrana za topljenje struvitnih kamnov vsebuje manj beljakovin, magnezija in fosforja, kisli urin (pH pod 6,5) in niža specifično težo urina.
V primerih, kadar ima struvitne kamne pes, ki ima že katero drugo dieto zaradi druge bolezni, lahko hrani dodajamo prehranska dopolnila , ki zakisajo urin, npr. metionin.
Uspešnost zdravljenja bo seveda veterinar spremljal. Približno na 4-6 tednov bo veterinar analiziral urin, po potrebi opravil RTG in/ali ultrazvok (spremjanje velikosti, pozocije kamnov).
Ko z RTG in/ali UZ ne vidimo več struvitnih kamnov, nadaljujemo s terapijo topljenja še nadaljnjih 2 – 4 tedne in šele nato preidemo na preventivo.
V določenih primerih tudi struvitnih kamnov ni mogoče topiti, takrat se bo veterinar odločil za drugo obliko zdravljenja, npr. kirurško odstranitev kamna (žival ne sme prejemati zdravi za zakisanje urina, je kamen zelo velik, ali je prisotna urinalna obstrukcija).
KAMNI KALCIJEVEGA OKSALATA
Kamni kalcijevega oksalata so pri psih drugi najpogostejši uroliti in so zastopani v 40-50% primerov vseh urolitov pri psih. Ti kamni so najpogosteje sestavljeni enovito, brez dodanih drugih mineralov. Kalcijev oksalat je prisoten v dveh oblikah, mono- in dihidratni.
Študije poročajo, da so kamni kalcijevega oksalata številnejši pri samcih (v 68 – 71 %). Med pogosteje prizadetimi pasmami najdemo predvsem majhne pasme kot: Yorkshire Terrier , Shih-tzu , lhasa apso, pomeranec , pritlikavi šnavcer , bišon , kern terier, maltežan , čivava , idr. Povprečna starost psov s kamni kalcijevega oksalata je med 7 in 8 letom.
KAKO IN ZAKAJ NASTANEJO KAMNI KALCIJEVEGA OKSALATA?
Ta vrsta kamnov nastane, zaradi prenasičenosti urina s kalcijem in oksalatom. Vzroki za nastanek kamnov kalcijevega oksalata še vedno niso v celoti znani, so pa dejavniki, ki povečujejo možnosti za njihov nastanek.
Dejavniki tveganja za nastanek oksalatnih kamnov so:
- hiperkalcurija: povišane koncentracije kalcija v urinu. Do hiperkalcurije najpogosteje pride zaradi povišane koncentracije kalcija v krvi (hiperkalcemija), zaradi pospešene demineralizacije kosti, onemogočene tubularne reabsorbcije ali zaradi pojačane intestinalne tubularne reabsorbcije. Najpogostejše bolezni pri psih, ki so povezane s povišanjem kalcija so hiperparatiroidizem, hiperadrenokorticizem ali Cushingova bolezen, neoplazije...
- Kisel urin (pH urina < 6,2) je lahko dejavnik tveganja za nastanek kalcijevega oksalata .
- povečana koncentracija oksalne kisline (oksalna kislina je presnovni končni produkt askorbinske kisline) v urinu spodbuja tvorbo kalcijevega oksalata. Povečanje vsebnosti oksalata v prehrani in pomanjkanje vitamina B6 sta znana dejavnika, ki povečujeta vsebnost oksalata v urinu. Koncentracijo oksalne kisline v urinu lahko povečajo tudi genetske anomalije. Izjemno bogat z vitaminom B6 je losos, veliko vitamina B6
- pri nekaterih pasmah psov ugotavljajo povišano razmerje kalcija in kreatinina v krvi (shih tzu, bišoni, miniaturni šnavcerji...)
- hrana z večjo vsebnostjo OH poveča tveganje za nastanek kalcijev oksalatnih kamnov
- Debelost je prav tako rizičen dejavnik za nastanek
- Genetski test – odkrita je mutacija, ki je močno povezana z nastankom kamnov kalcijevega oksalata pri angleškem buldogu , boston terierju , bulmastifu, havancu, rotvajlerju , ameriškemu stafordu.
Psi, ki imajo kamne kalcijevega oksalata, so le v 4 % tudi hiperkalcemični.
KLINIČNI ZNAKI
Pri kamnih kalcijevega oksalata lahko opazimo različne klinične znake:
- kri v urinu (hematurija)
- oteženo uriniranje
- pes ne more urinirati
- inkontinenca ali uhajanje urina (članek)
Kadar pride do zapore sečnice in onemogočanje odvajanja urina se pojavijo še drugi klinični znaki, ki so:
- bruhanje
- bolečina v trebuhu
- srčna aritmija
- depresija.
Zaradi zapore sečnice lahko pride tudi do odpovedi ledvic in zato do pojava kliničnih znakov, ki so značilni za odpoved ledvic . Kadar je v ozadju bolezni še katera izmed bolezni, ki sem jo omenila zgoraj se pojavijo še klinični zanki značilni za to bolezen.
Možno je tudi, da je najdba kamna naključna in žival ne kaže nobenih kliničnih znakov.
DIAGNOZA
Veterinar bo na urolite posumil na podlagi anamneze in kliničnega pregleda. Za nadaljnjo diagnostiko se bo odločil za dodate diagnostične preiskave:
- ANALIZA URINA: pri urinski analizi ugotovimo znižan pH (kamni kaclijevega oksalata nastajajo v kislem pH urina), lahko najdemo kristale kalcijevega oksalata (najdemo samo pri 50% pacientih s kamni kalcijevega oksalata). Svetuje se tudi mikrobiološka preiskava urina (v kolikor je prisotno vnetje, potem zdravljenje z antibiotiki na podlagi antibiograma).
- RTG: rentgensko slikanje mehurja, večji kamni se izredno lepo vidijo na rtg sliki, manjše urolite pa lahko na nativnem rtg slikanju spregledamo (svetuje se zato kontrastno rtg slikanje)
- UZ preiskava: z ultrazvokom najdemo tudi manjše urolite
ZDRAVLJENJE
Kamnov kalcijevega oksalata za razliko od drugih sečnih kamnov ne moremo topiti, zato moramo izbirati druge tehnike zdravljenja.
Kadar kamni ne povzročajo kliničnih znakov jih veterinar samo spremlja (skušamo vplivati na njihovo zmanjšano rast) in lastnike poduči o morebitni obstrukciji sečnih poti, znakih in kdaj je potreben takojšen obisk pri veterinarju...
V nasprotnem primeru, torej kadar pes kaže klinične znake pa se moramo odločiti za eno izmed kirurških tehnik odstranjevanja (klasična tehnika, hidropropulzija...).
PREPREČEVANJE NASTANKA KAMNOV KALCIJEVEGA OKSALATA
Za preprečevanje nastanka kamnov kalcijevega oksalata igra zelo pomembno vlogo prehrana.
Prekomerna telesna teža je dejavnik tveganja za nastanek oksalatnih kamnov, vendar še ni popolnoma razjasnjena povezava.
Za preprečevanje oksalatnih kamnov stremimo k doseganju:
- pH urina: višji kot 6,5
- specifična teža urina: pod 1020
Ustrezen pH in specifično težo urina dosežemo z:
- dodatek vitamina B6: kadar gre za pomanjkanje v hrani ali pri nekontroliranem nastanku kamnov
- mokra dietna hrana: dieta naj vsebuje manj beljakovin in natrija
- izogibanje prevelikim količinam vitamina D (ta namreč pospešuje resorbcijo kalcija iz črevesja) in vitamina C (prekurzor oksalne kisline)
- kalijev citrat: snov, ki alkalizira urin. Dodamo ga kadar je pH pod 6,5 (npr. dopolnilo Dialix Oxalate)
SPREMLJANJE
Redne analize urina na 3-6 mesecev (kontroliramo pH, specifično težo, prisotnost kristalov...). Redni pregledi sečil na 6-12 mesecev oz. po navodilih veterinarja (slikovne tehnike- rtg ali ultrazvok).
AMONIJEVI URATNI KAMNI PRI PSIH
Amonijevi uratni kamni nastajajo v mehurju psa, kadar je pH urina kisel in je urin nasičen z uratom. Končni proizvod pri pacientih z uratnimi kamni je urična kislina, ki kristalizira in tvori kamne uratnih soli.
Kamni so večinoma iz amonijevega urata (v 86%). Amonijevi uratni kamni niso zelo pogosti, pojavljajo se v približno 8% vseh urolitov. Se pa zelo pogosto pojavljajo pri mladičih do enega leta starosti (so na drugem mestu).
VZROKI ZA NASTANEK URATNIH KAMNOV PRI PSIH
Vzrokov za nastanek uratnih kamnov je več. Najpogostejši so:
- genetske mutacije
- jetrne okvare (portosistemski obvodi...)
- hrana
- idiopatsko.
Pri dalmatincih se pojavlja genetska mutacija na genu SLC2A9, ki vpliva na transport uratov. Zaradi mutacije urična kislina ne vstopi v jetrne celice, zmanjšana je tudi njena resorbcija v ledvicah. Za dalmatince je znano, da imajo v primerjavi z drugimi pasmami psov povišano urično kislino v serumu in v urinu. Poleg mutacije pa na pojav uratnih kamnov verjetno vplivajo še drugi dejavniki. Mutacija na genu SLC2A9 je odkrita še pri angleškem buldogu, črnem ruskem terierju in avstralskem ovčarju.
Druge pasme psov, predisponirane za urate, so: shi-tzu, yorkshirski terier, Saarloosov volčjak.
KLINIČNA SLIKA
Klinični znaki, ki se pojavljajo pri uratnih kamnih, so taki kot pri ostalih uratih, opazimo lahko:
- kri v urinu (hematurija)
- oteženo uriniranje
- pes ne more urinirati
- inkontinenca ali uhajanje urina.
Kadar pride do zapore sečnice in onemogočanje odvajanja urina se pojavijo še drugi klinični znaki, ki so:
- bruhanje
- bolečina v trebuhu
- srčna aritmija
- depresija.
Zaradi zapore sečnice lahko pride tudi do odpovedi ledvic in zato do pojava kliničnih znakov, ki so značilni za odpoved ledvic.
Klinična slika je odvisna seveda tudi od vzroka nastanka uratov, če je vzrok jetrna disfunkcija so lahko pridruženi tudi klinični znaki bolezni jeter.
DIAGNOZA
Diagnozo bo veterinar postavil glede na anamnezo, klinično sliko in s pomočjo diagnostičnih preiskav:
- analiza urina: ugotovimo kisel pH urina, pri pregledu sedimenta lahko najdemo uratne kristale, ni pa nujno (so rumeno-rjave barve in spominjajo na garjavce). Svetuje se tudi mikrobiološka analiza urina, saj so sekundarne infekcije zelo pogoste.
- slikovna diagnostika: uratni kamni so na nativnem rtg slabo vidni, kontrastno rtg slikanje izboljša diagnostiko. Pri ugotavljanju uratnih kamnov je ultrazvočna diagnostika bolj zanesljiva.
- mineralna analiza sečnih kamnov
- krvne preiskave: kadar imamo sum na jetrno disfunkcijo (pss ali portosistemski shunt) merimo koncentracijo žolčnih kislin pred in po obroku, lahko genetski testi (za gen SLC2A9).
ZDRAVLJENJE URATNIH KAMNOV
Uratni kamni so kamni, ki jih lahko zdravimo s topljenjem. Kamne topimo kadar ne gre za obstrukcijo sečil.
Topljenje uratnih kamnov:
- dietna hrana: priporoča se hrano z nizko vsebnostjo purina, boljša je mokra hrana. Z ustrezno dieto dosežemo pH urina med 7,0 do 7,5. v primeru, da je pH še vedno prenizek dodamo Kalijev citrat.
- povečamo vnos tekočine: s tem se zniža specifična teža urina, kar boljše odplavlja kristale in zmanjša njihovo kopičenje
- kadar so kamni prisotni kljub dieti (ne pri PSS) dodamo alopurinol, ki zmanjša pretvorbo določenih snovi v urično kislino.
Topljenje uratnih kamnov traja v povprečju 30 dni.
Pozor! Uratnih kamnov ne topimo, v kolikor je prisotna obstrukcija in/ali zapletena bakterijska okužba, ki povzroča klinične znake in je ne moremo kontrolirati.
V tem primeru se odločimo za eno izmed kirurških tehnik odstranitve uratnih kamnov.
SPREMLJANJE PACIENTA Z URATNIMI KAMNI
Svetujejo se redne kontrole analize urina, prvič po enem mesecu, nato pa na 3-6 mesecev. Slikovno diagnostiko se svetuje ponavljati (ultrazvok, rtg) pa na 6-12 mesecev (opravljamo z namenom ugotavljanja ponovitev). Kadar opazimo klinične znake psa odpeljemo na pregled k veterinarju takoj.
CISTINSKI KAMNI PRI PSIH
Cistin je aminoksilin, ki se pri normalnem delovanju ledvic resorbira nazaj v organizem. Kadar je prisotna genetska mutacija v genu za protein, ki je odgovoren za resorbcijo cistina v ledvicah, pride do cistinurije. Zaradi mutacije pride do povečanega izločanja cistina skozi ledvice. Cistin je slabo topen v kislem in nevtralnem pH urina, zato pride zaradi kopičenja do združevanja kristalov in nastanka kamnov.
Cistinski kamni nastajajo v ledvicah, sečevodih, mehurju in sečnici.
KLINIČNA SLIKA
Kamni ali pesek lahko s svojo prisotnostjo dražijo sečila, vodijo v vnetje, lahko pa povzročajo resne, življenjsko ogrožajoče zaplete zaradi obstrukcije sečnice, sečevodov in/ali odpovedi ledvic.
Klinični znaki, ki se pojavljajo pri cistinskih kamnih:
- kri v urinu (hematurija)
- oteženo uriniranje
- pes ne more urinirati
- inkontinenca ali uhajanje urina.
Kadar pride do zapore sečnice in onemogočanje odvajanja urina se pojavijo še drugi klinični znaki, ki so:
- bruhanje
- bolečina v trebuhu
- srčna aritmija
- depresija.
Zaradi zapore sečnice lahko pride tudi do odpovedi ledvic in zato do pojava kliničnih znakov, ki so značilni za odpoved ledvic.
DIAGNOZA
Diagnozo bo veterinar postavil glede na anamnezo, klinično sliko in s pomočjo diagnostičnih preiskav:
- analiza urina: ugotovimo kisel pH urina, pri mikroskopskem pregledu sedimenta lahko najdemo cistinske kristale, ki imajo značilno heksagonalno obliko (šestkotnik)
- slikovna diagnostika: cistinski kamni so na nativnem rtg slabo vidni, kontrastno rtg slikanje izboljša diagnostiko. Pri ugotavljanju cistinskih kamnov je ultrazvočna diagnostika bolj zanesljiva.
- mineralna analiza kamnov: v specializiranih laboratorijih določijo s kemično analizo
ZDRAVLJENJE
Cistinski kamni so topljivi in kadar nimamo obstrukcije jih topimo:
- z ustrezno dieto: hrana, ki vsebuje manj beljakovin in natrija, priporoča se mokro hrano, ki vsebuje več vlage
- s povečanim vnosom vode: mokra hrana, da znižujemo specifično težo urina, s tem izboljšamo odplavljanje in zmanjšamo kopičenje kristalov
- stremimo k alkalnemu pH urina 7,5: pri tem ph-ju se topijo cistinski kristali, vendar pazimo, da se pH ne dvigne previsoko, saj se pri višjem pH od 7,8 lahko tvorijo struvitni uroliti ali uroiti kalcijevega oksalata.
- dodajanje kalcijevega citrata za alkalizacijo urina
- kastracija samcev: pri nekaterih samcih je dokazana povezava vpliva androgenih hormonov na pojav cistinurije. Ker se mehanizma še ne pozna v celoti, ne moremo vedeti ali bo cistinurija po kastraciji izvenela ali ne. Psov s cistinurijo ne smemo vzrejati!
Pozor! Cistinskih kamnov ne topimo, v kolikor je prisotna obstrukcija. V tem primeru se odločimo za eno izmed kirurških tehnik odstranitve kamnov.
SPREMLJANJE
Ponovitev cistinskih kamnov je zelo pogosta (v kar 75 %), zato vam za vzdrževanje svetujem mokro, nizko proteinsko hrano z manj natrija in dodanim kalijevim citratom tudi v bodoče, v kolikor se kristali, pesek in/ali kamni stopijo.
K veterinarju hodimo na redne kontrole urina (pH, specifična teža) vse do konca življenja.
Krek Klara, dr.vet.med
