Jaz, poročni pes

Jaz, poročni pes

Da se bo godilo nekaj posebnega, sem čutil že sredi lanske zime, ko je ena od mojih punc vsak dan pridno čakala poštarja. Ta je nosil pakete različnih velikosti in vsak dan sem bil jezen nanj, saj me je zvonec prebudil iz sladke omame sanj o cimetovih piškotkih. Ena od mojih punc se je zelo veselila vsakega paketka in med odpiranjem škatlic vztrajno ponavljala : "Svašta, kaj vse lahko na Kitajskem kupiš."
In cel teden je ostalim članom moje družine govorila: "Komaj čakam, da pride tisto za Ozzyja."
Zame? Skrivnosti ni bilo videti konca, ko sem razmišljal, katera "Svašta" bo prišla zame po pošti.
In res je prišla. V majhnem paketku je bil metuljček za posebne priložnosti, v črni barvi, mehek kot svila.
Ena od mojih punc mi ga je nadela in šel sem se pokazat ostalim.
Tadaaaaaam, sem pompozno vstopil skozi vrata in migal z repkom od veselja, saj sem vedel, da bom prisoten na posebnem dogodku. Vsi moji domači so me občudovali in mi govorili, da sem zelo lep. In da bom zvezda vsaj par minut.
No, tu so se pa malo zmotili. Zvezda sem bil dlje, kot so planirali.
Od aprila dalje sem poslušal samo še o poroki. Obleka gor, vabila dol, šampanjec levo, glasba desno.
Nikjer pa niti najmanjše omembe, kaj bom delal na ta dan jaz, s kom bom šel na sprehod v gozd ali v hribe. Zato sem (upravičeno?) sklepal, da bom na pravljični dan ene od mojih punc nikjer drugje, kot pa zraven. In to od začetka dogajanja do konca.
No, na petek pred poroko, mi je bil predan moj dnevni plan za Veliki dan. Jutranji sprehod z najstarejšim članom moje družine. Druženje z nevesto. Sprejem gostov. Prihod ženina. Njihov odhod v cerkev, moj obstanek doma. In nato celodnevno druženje s sosedo in mojo ful dobro prijateljico Neli, potem pa spanje.
Samo dan prej so mi povedali, da v bistvu ne grem na zabavo. Malo sem bil žalosten, ampak če sem iskren, mi je prav odleglo, saj so priprave na poroko zelo naporne in dolgotrajne - počitek bo prijal.
Končno je napočila dolgo pričakovana sobota. Vznemirjen sem bil in sem bolj slabo spal, ker sem komaj čakal naslednji dan.
Vse je potekalo, kot načrtovano. Vsi so pohvalili moj stil, mojo novo frizuro in metuljčka. Sorodnikov in prijateljev je bilo res veliko. Bil sem super zadovoljen, saj je bilo okoli mene polno dogajanja. Tudi fotografu sem se ta dan izjemoma rad nastavil. Moje punce so me želele na družinski fotografiji, ki sedaj visi na steni nad stopnicami. Vsak dan jo občudujem, ker sem na njej jaz in vsi moji domači, ki jih imam rad.
Ko je prišel čas za odhod neveste, ženina in svatov v cerkev, sem vedel, da se čas moje zabave izteka. Vendar se je zgodil čudež.
V vsej tej norišnici, sem smuknil mimo in bil na samem začetku poročne kolone, ki se je pomikala proti cerkvi. Bil sem njen vodnik. Najprej sem mislil, da gremo vsi skupaj na dooooolg sprehod in sem na križišču zavil desno, namesto levo. Malo sem imel treme, saj moj odhod proti cerkvi ni bil načrtovan, zato tak spodrsljajček.
Tudi v notranjost cerkve sem šel zraven. Najprej sem pospremil ženina, nato še nevesto.
Župnik me je posebej lepo pozdravil: "Dobrodošli svatje in ves živalski svet!" Jaz, poročni pes Ozzy in vsi pajki te cerkve se ti lepo zahvaljujemo.
Po začetnem pozdravu, sem prevohljal celo cerkev, saj v tem prostoru še nisem bil. Moje domače je bilo strah, da ne bi polulal oltarja, vendar sem se zavedal, da je to gala zabava in če hočem biti še kdaj povabljen na kakšno, se moram lepo vesti.
Potem sem pa itak zaspal na sredini cerkve. Sem bil izmučen in rabil sem malo spočiti oči. Glasba je bila sproščujoča in dan je bil poln ljubezni. Idealen za sanje.
Moji so bili veseli, da sem bil zraven in tudi jaz sem bil zadovoljen. Nato pa sem šel z veseljem k moji sosedi.
Ko so se moji naslednje jutro vrnili z zabave, sem jih pričakal zunaj svoje postelje. Ker sem jih tako pogrešal. In še, ker sem takoj hotel na sprehod.

Moje dogodivščine lahko spremljaš tudi na Instagramu: @dogodivscine_malega_ozzyja

Deli prispevek
Starejši prispevki Novejši prispevki

Komentar

Pusti komenter