Brezplačna poštnina nad 38 eur (DPD)
5. ROJSTNI DAN - 15% POPUST (na vse redne cene razen na vet.zdravila brez recepta) s kodo RD15

Alergije pri psih | Zakaj se pojavijo in kako ukrepati

Alergije pri psih | Zakaj se pojavijo in kako ukrepati

Kožne težave pri psih so zagotovo eden najpogostejših vzrokov za obisk veterinarja. Težave s kožo lahko tako predstavljajo kar 60-75% vseh veterinarskih obravnav v ambulanti.

Na zdravje kože in dlake vplivajo številni dejavniki, kot so kvaliteta prehrane, redna in pravilna nega, skrb za zaščito pred zajedavci, ter prisotnost kožnih in drugih organskih bolezni. Definitivno drži kot pribito, da sta koža in dlaka psa ogledalo njegovega zdravja! Poleg kožnih bolezni, se lahko s spremembami na koži in dlaki manifestira tudi veliko drugih bolezni(hormonske bolezni, organske bolezni, dedne bolezni…). Kljub številnim različnim kožnih bolezni, se jih zelo veliko kaže s podobnimi kliničnimi znaki in je zato njihova diagnostika zelo zahtevna! Za postavitev prave diagnoze je zato nujno dobro sodelovanje med lastnikom in veterinarjem, ter upoštevanje njegovih navodil.

Zagotovo so alergije med najpogostejšimi razlogi za težave s kožo in dlako. Pri psih se alergijske bolezni v večini primerov izražajo s srbežem, rdečino kože, izpadanjem dlake, lizanjem, drgnjenjem… Za razliko od ljudi, pri katerih se alergije najpogosteje izražajo z dihalnimi težavami.

Tako kot pri ljudeh, tudi pri psih število alergijskih obolenj v močnem porastu. Pri alergiji gre za tako imenovan pretiran odziv imunskega telesa na določeno snov iz okolja, ki je v običajnih pogojih sicer povsem neškodljiva (alergen).

  Pri psih preobčutljivostne (alergijske) bolezni kože razdelimo na:  

  • Atopični dermatitis (alergija na alergene iz okolja)
  • Kontaktni alergijski dermatitis
  • Preobčutljivost (alergija) na bolšji ugriz
  • Preobčutljivost (alergija) na hrano
  • Alergije na pike žuželk.

 

Pri alergijah so znane tudi pasemske predispozicije, kar pomeni, da so določene pasme, ki so bolj nagnjene k alergijam. Te pasme so npr.:

Kljub temu, da se alergije pri psih najpogosteje izražajo s spremembami na koži in s srbežem, se lahko alergijski odziv izraža tudi na drugih organih in sicer na prebavilih z bruhanjem, drisko in hujšanjem ali na dihalih s solzenjem in vnetjem oči, kašljanjem in kihanjem.

 

  KLINIČNI ZNAKI, KI SE POJAVLJAJO PRI ALERGIJAH:  

  • Hud srbež
  • Spremembe na koži: rdečine, mozolji, kraste
  • Izpadanje dlake
  • Pri dolgo časa trajajočih težavah se koža zadebeli in počrni (hiperpigmentacija)
  • Lizanje tačk, dimelj, področja pazduh
  • Ponavljajoča vnetja ušes (otresanje z ušesi, praskanje…)
  • Praskanje po bokih
  • Drsanje po zadnjici (hitrejše polnjenje analnih vrečk zaradi alergij, ter njihovo vnetje)
  • Prebavne težave (driska, pretakanje, hujšanje…)
  • Težave z dihali (redkeje).

KATERA JE NAJPOGOSTEJŠA ALERGIJA PRI PSIH?

ALERGIJA NA BOLŠJI UGRIZ

Preobčutljivost (alergija) na bolšje pike je najpogostejša alergijska bolezen psov in mačk. V področjih z mrzlimi zimami je to sezonska bolezen, vendar se z njo srečujemo tudi v zimskem času, predvsem kadar so infestacije z bolhami močne. Antigen je bolšja slina.


   RAZMNOŽEVANJE BOLH   

Bolhe se najhitreje razmnožujejo v toplem in vlažnem vremenu. Ena samica lahko na dan izleže več kot 50 jajčec, kar pomeni cca 5000 jajčec v svojem življenju (živijo približno 100 dni).

Za razmnoževanje nujno potrebujejo kri, s katero se hranijo na gostiteljih (pes, mačka, druge živali in lahko tudi človek). Bolha svojih jajčec ne lepi na dlako, kot je to značilno za uši, zato se jajčeca skotalijo z dlake v okolico. Zato je večina bolh v okolici psa (odeje, ležišča, tepihi…) in ne na samem psu! Če na psu opazimo samo nekaj bolh, to pomeni, da  jih je lahko v okolici več tisoč.

Ob bolšjem ugrizu pride koža v stik z bolšjo slino, ki vsebuje beljakovino, katera sproži alergijski odziv. Pri živalih, ki imajo alergijo na bolšjo slino, je zato lahko dovolj že ena sama bolha, da pride do intenzivnega grizenja, praskanja na področju križa, nad repom, po stegnih .

   KLINIČNI ZNAKI:   

  • Intenzivno praskanje, grizenje
  • Rdeča koža, ki je posuta z drobnimi krastami
  • Izgubljanje dlake.

   DIAGNOSTIKA   

Diagnozo postavimo na podlagi anamneze, kliničnega pregleda, intradermalnega ali serološkega alergijskega testiranja.

S prostim očesom lahko običajno vidimo odrasle bolhe na psu. Gre za nekaj mm velike rjavo-črne zajedavce z dolgimi nogami, ki se zelo hitro premikajo po koži psa in tudi skačejo. Kadar ima žival bolhe je velika verjetnost, da bomo bolhe našli tudi na psu, ni pa nujno! Najverjetneje pa bomo na dlaki in koži psa našli bolšje iztrebke. Gre za črne majhne pikice, ki jih nepoznavalci zlahka zamenjajo umazanijo! Da gre res za bolšje iztrebke lahko enostavno dokažemo tako, da jih raztopimo v kapljici vode na belem papirju; voda se zaradi prebavljene krvi v iztrebku obarva rdeče.


Pozor! Pri približno 15% alergičnih psov pri pregledu ne najdemo bolh in bolšjih iztrebkov, vendar to še ne izključuje bolezni!

   ZDRAVLJENJE   

ODPRAVLJANJE BOLH Z ŽIVALI

Psa zaščitimo pred bolhami z uporabo ustreznih zaščitnih sredstev- kot so, ampule, zaščita v obliki tablet, ovratnice proti zajedavcem… (najdete tukaj), ali psa skopamo s šamponom proti bolham . Kadar je koža močno prizadeta, lahko uporabimo tudi pene, razpršila, ki delujejo antiseptično in pomirjujoče. Pomembno je, da zdravimo vse živali v gospodinjstvu (pse, mačke, druge živali) in, da zaščito ponavljamo na 30 dni oz. po navodilih veterinarja! Ker se večina bolh kot že povedano nahaja v okolici psa, moramo največjo pozornost nameniti odstranjevanju in zatiranju bolh v okolici psa!

ODPRAVLJANJE BOLH IZ OKOLICE

Odpravljanje bolh iz okolice psa je bistvenega pomena! V stanovanju niso invadirana le mesta, kjer pes leži, ampak tudi vsi prostori kjer se pes giblje.  Ležišča in odeje redno peremo na 90°C, tepihe in tla temeljito posesamo (odlični so pravi parni sesalniki) na nekaj dni. S tem znatno zmanjšamo število bolh. Pomembno je, da po vsakem sesanju sesalnik izpraznimo!

Po mehanskem čiščenju uporabimo insekticidna sredstva. To delo lahko prepustimo profesionalnim službam ali pa uporabimo insekticide, ki so registrirana za uporabo v stanovanjih in zaprtih prostorih. Običajno jih je potrebno uporabiti na vsakih 30 dni. Pri sanaciji in preprečevanju razmnoževanju razvojnih oblik bolh v okolju, zelo pomaga uporaba ampul, ki delujejo tudi na razvojne oblike bolh.

 

Kadar je imel naš pes bolhe poskrbimo tudi za zaščito psa pred notranjimi zajedavci, saj bolhe namreč prenašajo tudi trakulje!

V preventivi bolezni je najpomembnejša redna zaščita s sredstvi pred zunanjimi zajedavci!

Preberite še naš članek Bolhe: Kako se znebiti bolh pri mačkah in psih

ATOPIČNI DERMATITIS ali ALERGIJA NA OKOLJSKE ALERGENE

Atopični dermatitis je genetsko pogojeno vnetno in srbeče alergijsko obolenje kože z značilnimi kliničnimi znaki, ki se pojavijo zaradi nastanka alergijskih protiteles na alergene iz okolja. Najpogostejši vzrok za atopijski dermatitis so: iztrebki pršic, pelod različnih dreves in trav, različne plesni itd. Alergeni v telo vstopajo večinoma skozi kožo, lahko pa tudi preko dihal in prebavil. Atopični dermatitis je tako takoj za preobčutljivostjo na bolšje pike, druga najpogostejše alergija pri psih.

PREDISPONIRANE PASME:

Za atopisjki dermatitis je značilno, da se pojavlja pri mladih živalih starih od nekaj mesecev do treh let, lahko pa se pojavi vse do starosti 7 let. Pri psih starejših od 6 let, se pojavlja le še pri približno 10% psov, pri starejših (nad 10 let) pa se pojavlja le izjemoma.

 

  KLINIČNI ZNAKI ATOPIJSKEGA  PASJEGA DERMATITISA:  

  • Prvi klinični znak je zagotovo srbež, značilno po koži obraza, šap, pazduh in trebuha
  • Koža je na teh mestih pordela
  • Vnetje kože okrog ust
  • Kasneje se pojavijo sekundarne spremembe po koži zaradi samo poškodovanja, sekundarnih bakterijskih in glivičnih okužb
  • Ponavljajoča vnetja sluhovodov
  • Vnetje očesnih veznic in drgnjenje oči.

Kar pri 40% psov je bolezen generelizirana oz razširjena na celo telo!

  KAKO POSTAVIMO DIAGNOZO?  

Diagnozo postavimo na podlagi: anamneze, kliničnega pregleda, izključevanja drugih možnih bolezni in intradermalnega ali serološkega testiranja (merjenje količine IgE protiteles proti določenim alergenom). Ker je kar 75% atopičnih psov lahko hkrati alergičnih na tudi na bolšje pike ali hrano, to močno otežuje diagnostiko atopičnega dermatitisa!

Kadar dobimo pozitiven rezultat na alergijo na pelode različnih trav ali dreves, so težave sezonske in v jesenskem času običajno izzvenijo. Kadar pa gre za alergijo na pršice so težave preko celega leta.

     

  ZDRAVLJENJE  

Atopični dermatitis lahko zdravimo na več različnih načinov:

  • Izogibanje stiku z alergenom : to je vsekakor najcenejša in neškodljiva metoda, vendar v praksi skoraj nemogoča kot samostojna metoda zdravljenja.
  • Antipruritično zdravljenje (proti srbežu): topikalno ali sistemsko. S pomočjo simptomatskih zdravil odstranjujemo alergene s kože psa in blažimo občutek srbeža (kopeli in druga sredstvam kot so pene, razpršila). Med učinkovita zdravila za sistemsko zdravljenje atopičnega dermtitisa pa štejemo  antihistaminike, glukokortikoide, maščobne kisline omega3 in omega 6 in kombinacijo le teh (npr. lososovo olje) . S kombinacija omega maščobnih kislin in antihistaminikov lahko uspešno zdravimo do 60% primerov psov z atopičnim dermatitisom !
  • Desenzibilizacija ali imunoterapija
  • Ali kombinacija dveh ali več načinov.

DESENZIBILIZACIJA ALI IMUNOTERAPIJA

Imunoterapija se priporoča pri psih, pri katerih se stiku z alergenom ne moremo izogniti, pri katerih so znaki srbeža prisotni več kot 4 do 6 mesecev v letu in pri katerih je topikalno zdravljenje neuspešno.

Pri desenzibilizciji gre za postopek, pri katerem v laboratoriju po rezultatih serološkega alergijskega testiranja  pripravijo individualno zdravilo oz. `koktajl` alergenov, ki povzročajo probleme pri vašem psu. To individualno pripravljeno zdravilo s strani laboratorija v obliki podkožnih injekcij po posebnem protokolu in rastočih odmerkih apliciramo v telo psa. Na ta način imunski sistem psa postopoma seznanjamo z alergeni  in ga na tak način umirjamo oz. pripravljamo, da s časoma postane telo neobčutljivo nanje in ne izdeluje več alergijskih protiteles. Večina živali potrebuje doživljenjsko terapijo! Po nekaterih podatkih je desenzibilizacija uspešna nekje v 70% primerov.

 

Večji problem je kadar se pri psu pojavlja več alergij hkrati! Takrat je pomembno dobro sodelovanje z veterinarjem dermatologom in strogo upoštevanje njegovih navodil.

ALERGIJA NA HRANO

Preobčutljivost na hrano je ne sezonsko srbeče obolenje kože, ki je posledica vnosa ene ali več alergenih substanc v organizem s hrano. Gre za tretjo najpogostejšo bolezen med alergijskimi boleznimi kože pri psih.

Lahko se pojavijo kadar koli v življenju psa! To ne pomeni, da če je naš pes jedel celo življenje eno in isto hrano, da ne more v prihodnost razviti alergijske reakcije nanjo.

Najpogostejši alergen v hrani predstavljajo beljakovine (meso), redkeje pa se pojavljajo alergije na konzervanse, aditive in pšenico. Najpogostejše so alergije na govedino, mlečne izdelke, piščanca in jagnjetino. Reakcija na zaužito hrano je lahko takojšnja (nekaj minut ali ur) ali zapoznela (več ur ali celo dni).

  KLINIČNI ZNAKI PRI ALERGIJAH NA HRANO:  

  • Prvi znak je srbež! Ta se lahko pojavi na katerem koli delu telesa, je pa pogostejši v področju pazduh in dimelj, po bokih, stegnih in prsnem košu..
  • Žival si liže in grize tačke
  • Ponavljajoča vnetja sluhovodov pri psu
  • Drsanje po zadnjici
  • Prebavne težave: vetrovi, pretakanje, pretirano napenjanje, trdo blato, driska, številno iztrebljanje (kadar žival iztreblja 4x na dan je to zagotovo nesprejemljivo), hujšanje.

  POSTAVITEV DIAGNOZE  

Kadar sumimo na alergijo na hrano intradermalna in serološka testiranja nimajo pomena! Trenutno je edini in zanesljiv način za diagnozo, predpis tako imenovane eliminacijske diete za 2 do 3 mesece.

ELIMINACIJSKA DIETA

Za postavitev diagnoze preobčutljivosti na hrano se poslužujemo tako imenovane eliminacijske ali izločevalne diete. Zato je v tem koraku pomembno, da dobimo od lastnika živali podrobne informacije o dosedanji prehrani živali. Poleg glavnih sestavin je zelo pomembno, da vemo kaj je kuža dobival za nagrado, posladek (vrste pasjih priboljškov) in kaj je bilo na njegovem jedilniku občasno (npr. mleko, jajca…).

Psa je potrebno dati na strogo prehransko dieto, psu ponudimo vrsto beljakovine, ki je še ni nikoli v življenju jedel, to je običajno meso konja, kunca ali pa divjačina, tudi ribe, raca. Hrana, ki jo kupimo mora biti 100% monoproteinska (vsebuje zgolj samo eno vrsto mesa), ter zelo priporočljivo samo eno vrsto ogljikovih hidratov. Lahko pa se odločimo tudi za veterinarsko dieto, namenjeno psom, ki imajo težave z alergijami. Te diete so hidrolizirane, kar pomeni, da so beljakovine obdelane in razgrajene na tako majhne delce, da ne izzovejo imunskega sistema in ne povzročajo alergijskega odziva. Psa moramo imeti na taki strogi dieti vsaj 10 do 13 tednov, v tem času pa ne sme dobiti nobene druge hrane in nič priboljškov, ter dodatkov k prehrani, nič!

Stanje se običajno začne izboljševati po približno 3 tednih stroge eliminacijske diete.

PROVOKACIJSKA DIETA

Po 10 do 13 tednih hranjenja s strogo eliminacijsko dieto, začnemo psu po veterinarjevem navodilu uvajati staro hrano. Temu rečemo provokacijska dieta. Psa opazujemo in spremljamo odziv.  V kolikor je pes alergičen na hrano se bodo zopet pojavile težave kot jih je imel pred tem. Težave se lahko pojavijo že 12h po izpostavitvi stare hrane, običajno pa nekje v 2 do 7 dneh, lahko pa tudi šele po 10 do 14 dneh.  S tem smo dokazali alergijo na hrano. Nadaljujemo z eliminacijsko dieto, ki smo jo imeli pred tem. Zelo redko se zgodi, da žival razvije preobčutljivost na novo uvedeno dieto. V kolikor se to zgodi, je potrebno celotni postopek diagnostike ponoviti. Srbež, ki je nastal zaradi provokacijske diete običajno izzveni v 5-7 dneh.

  TERAPIJA  

Ko smo z eliminacijsko dieto ugotovili ali je naš pes alergičen na določeno sestavino hrane in je na novi dieti zdravstveno stanje psa ok, potem se držimo nove diete naprej. Psa hranimo izključno samo z vrsto mesa, ki smo jo uporabljali tudi v času diete.

Posebno pozornost pa moramo v času diagnostike in ugotavljanja nameniti sekundarnim bakterijskim in glivičnim okužbam, ki so zelo pogoste. Le-te doprinesejo k jakosti srbeža in posledično k samo poškodovanju (intenzivno lizanje, grizenje). Kadar je stanje hudo pse zdravimo sočasno z dieto še s protimikrobnimi zdravili (antibiotiki) in kortikosteroidi, ki delujejo imunosupresivno in pomirjajo srbež. Psa pa kopamo z antiseptičnim šamponom ali pa uporabljamo antiseptična razpršila ali pene, ki jih na nanašamo na prizadeta območja. Psu v tem času namestimo tudi zaščitni ovratnik ali pa zaščitno obleko, da preprečimo lizanje in grizenje.

ALERGIJA NA PIKE ŽUŽELK

Tako kot se pri ljudeh, se tudi pri psih pojavljajo alergije na pike žuželk, kot so ose, čebele, sršeni… Pri psih so piki žuželk precej pogosti, saj s svojimi gobčki stikajo vsepovsod, tekajo po travi ali žuželke celo lovijo in se pri tem neizmerno zabavajo. Vendar lahko po piku žuželke pride do alergijske reakcije, od blage pa vse do hude reakcije in celo do anafilaktičnega šoka, ki je najhujša oblika alergijskega odziva na pik.

Preberite si kako ukrepati ob piku ose ali čebele pri psu

  KAM SO PIKI NAJPOGOSTEJŠI?  

Piki žuželk so najpogostejši v tačke, smrček, usta in jezik, glavo in spodnje dele telesa.

 

  KLINIČNI ZNAKI:  

  • Žival po piku zajoče in kadar gre za pik v področje smrčka, jezika se žival takoj prične oblizovati, sliniti
  • Kadar gre za alergijo, zelo hitro po piku mesto močno oteče: ker so piki v področje glave, okolica smrčka, jezika najpogostejše, pride do močnih oteklin teh predelov, kar imenujemo angioedem
  • Lahko oteče tudi jezik, nosna sluznica in posledično pride do težav z dihanjem
  • Anafilaktični šok ali anafilaksa je sicer zelo redka pri psih, gre za najhujšo obliko alergijske reakcije, pri katerem pes kolabira.

  KAKO UKREPAMO?  

Takoj, ko posumimo, da je psa pičila žuželka (najpogosteje predel glave, smrčka, jezika) psu odpremo gobček oz. pregledamo del telesa, kamor je žuželka pičila, saj je morebitno želo še vedno zapičeno in tako izloča strup. Če je možno, ga čim hitreje odstranimo. V kolikor nas pes začne hitro otekati je nujna hitra veterinarska pomoč! Pokličite najbližjo veterinarsko postajo in povejte, kaj se je zgodilo, ter da ste na poti tja, da se pripravijo na vaš prihod in veterinarji pripravijo ustrezna zdravila, ki bodo umirila alergijsko reakcijo.

V kolikor je vaš pes alergičen na pike žuželk, naj vam veterinar predpiše zdravila, ki jih boste imeli vedno pri roki, tudi kadar se boste odpravili na pot, da mu boste lahko takoj ponudili prvo pomoč!

 

KONTAKTNI ALERGIJSKI DERMATITIS

Gre za redko, zmerno srbeče vnetje kože, ki se običajno pojavi na slabo odlakanih predelih telesa. Kontaktni alergijski dermatitis je lahko sezonski ali ne-sezonski, odvisno od alergena, ki ga povzroča.

 

  KLINIČNA SLIKA  

Akutne spremembe na koži: rdečina, makule (sprememba na koži s spremenjeno bavo), bunčiče, mehurčki, ter druge spremembe, ki nastanejo kot posledica avtotravmatizacije ali sekundarnih okužb.

     

  DIAGNOZA  

Diagnozo postavimo na podlagi anamneze, kliničnega pregleda in testiranja na kontaktne alergene.

Klara Krek, dr.vet.med

Strupene rastline za mačke | Jih imate doma?
Nazaj na seznam
Klop pri psu | Najpogostejše klopne bolezni p...

Registracija

Povzetek košarice
(0)
Košarica je prazna.
Dodajte izdelke
Nazaj na vrh 031420506